Na startu se nas tekačev na

žalost ne zbere prav veliko, kar je verjetno iskati vzrok v pravkar
izvedenem Gorskem maratonu štirih občin. Za startnino se je dobilo
dobro tekaško švic majico, (ki bo prav gotovo zelo prav prišla v teh
vročih dneh), nogavice ter (zelo zanimivo!)
mazivo WD-40. Mogoče je organizator videl v tem simbolen pomen, kot da
želi nam tekačem podmazati pete, da bo bolje letelo v Vršiške klance.

Gong
zadooooooni in mi se poženemo proti prelazu. Najprej tečem zelo počasi,
kontrolirano, kot zadnji v vodilni skupini. Zelo se bojim da bi
prehitro začel. Vem da me čaka še celih 12 km in da se mi nikamor ne
mudi. Nekoliko zaostanem. Opazim pa da sem v nasprotju s tekači s
katerimi tečem popolnoma spočit in nezasopel. Vendar se kar bojim
močneje zagristi. Ko pa je ravnine do končno konec in ko prečkamo most
čez veliko Pišnico pri Eriki, se končno močneje poženem naprej. Po
nekaj 100 metrih spet dohitim tekača in nekaj km tečem z njim. Lahki bi
rekel da sem  na
nov način uporabil tehniko “žabjih skokov”. Nekaj časa sem tekel s
tekačem in ga poskušal motivirati da bi pospešil. Ker mi to nikoli ni
uspelo sem se sam skorajda s šprintom pognal do naslednjega tekača v
daljavi. Z njim spet tekel kak kilometer da sem se spočil ter za tem
spet odrinil naprej. Res prav užitek je bilo tako ves čas pridobivati
mesta. Utrujenosti nisem občutil. Lepote Vršiča in okolice so me toliko
zmotivirale da sem skorajda pozabil da tekmujem.  Dodatno sem jo pognal, ko sem prehitel celo dva kolesarji, ki sta z zadnjimi močmi grizla v klanec. Skorajda prehitro sem bil na vrhu. Prav gotovo najlepši tek kar sem jih tekel. Prav nič se nisem mučil. Za tiste, ki še vedno tečemo zgolj na »sončno uro« so bile zelo koristne oznake na Vršiških serpentinah s podatki o nadmorski višini. Tako se je dalo zelo lepo umeriti ustrezen tempo. Tek je bil preprosti užitek. Na vrhu bi si želel, da bi se trasa proge podaljšala vsaj še do Vratc na Mojstrovko. Rezultati so na koncu pokazali, da sem 12 km dolgo cesto s 24 ovinki, premagal absolutno 8. in kot 3. v kategoriji do 30 let, s časom 59 minut 28 sekund.

Na enem zadnjih ovinkov pod Vršičem

Organizator
je poskrbel še za avtobusni prevoz navzdol. v Kranjski gori nas čaka
toplo okrepčilo v prostoru ki je bi zelo prijetno v senci. Med tem ko
sem čakal na podelitev sem si šel odteči proti Vitrancu, da sem si ogledal kolesarsko downhill progo. Vredno bi jo bilo enkrat preizkusiti.

Na
splošno lahko rečem da je šlo za enega najlepših in najbolje
organiziranih tekov. Pohvale organizatorjem, ki so poskrbeli prav za
vse, da je bila ta prireditev zelo prijetno in uspelo druženje
navdušencev nad športom. Omeniti velja še super TF družbo in udeležbo.

Po tej tekmi že glasneje razmišljam o udeležbi na slovenskem kraljevskem gorskem teku – Gorskem teku na Grintovec s svojimi kar 1957 metri višinske razlike na zgolj slabih 10 kilometrih razdalje.

FOTKE NADJETE V FOTOGALERIJI

REZULTATI TEKA – TIMING MOJSTRANA

DEBATA NA TEKAŠKEM FORUMU

Lep gorsko tekaški pozdrav

Bojan Ambrožič