Še en dan, ki po vremenskih napovedih nekaj obeta. Kot nalašč za gorski tek! Na izbiro imam Gorjanski kros in 2.Tek na Jošt. V Gorjah sem že tekel dve leti nazaj. Proga je sicer zanimiva, a mi ni všeč, ker je preveč spusta. Na tistem teku sem na najvišji vzpon prispel absolutno prvi ali drugi, med tem ko me je na nevarnem spustu povsem pobralo. Zato prednost dam “Joštu”, katerega trasa se glede na višinograme ves čas vzpenja, kot graf eksponentne funkcije. Najprej precej položno in potem vse bolj in bolj strmo.
Ko prispem na prizorišče je na startnem prizorišču zbranih že vsaj 100 tekačev, med drugimi vsi najboljši slovenski gorski tekači, kot je aktualni državni gorsko tekaški prvak Simon Alič. Takoj sem vedel da bo to nora dirka. Štart in poženemo se po sprva precej položni makadamski poti. Sam sem vedel da tu ni za pretiravat, ker bo položna cesta kmalu prešla v strmo pot.Kljub temu se držim repa vodilne skupine in opazim da je nek “mladenič” ostalim precej pobegnil. Popolnoma enako so si mislili tudi naši najboljši tekači. Mislili so da je to nek nepoznan “mulc”, ki ga bo prej ali slej pobralo. Takih junaki so namreč na tekmah kar precej pogosti. Zato se nobeden sprva ni podajal za njim, dokler jim ni popolnoma ušel, s tem da ni odnehal do vrha. Kasneje se je izkazalo ga gre za Francoskega državnega reprezentanta Burrierja Georgesa, ki je z lahkoto ugnal vso elitno slovensko gorsko tekaško zasedbo.
Medtem meni mine šele 3. kilometer. Za vodilno skupino sem zaostal. Tako da sedaj tečem v skupini z Damjanom Osolnikom. Tek postane taktično ubiranje najkrajšega dela makadama, ki se sedaj že nemogoče vleče. Končno pridemo do okrepčevalnice z vodo, ki je bila pravilno postavljena tik pred strmejšo polovico poti. Zavem se da sem na tem
delu relativno močnejši. starejši tekači, ki razturajo ravnino v breg enostavno ne morejo več. Tako uspem prehiteti enega takih. Tu mi z ust že skorajda leti pena, vendar moram naprej! Še zadnjih najstrmejših ciljnih 500 m je pred mano. Tu imam občutek da bom bruhal. Uspem prehiteti še enega tekača, kar mi da moč da premagam še te zadnje metre! V cilj prispem 2. v svoji kategoriji (20. absolutno) s časom 00:32:31.7. To je celo dovolj, da sem prevzel vodstvo v Gorenjskem pokalu v kategoriji do 19 let.
Organizacija je bila spet super. Celo označili so nam lepo lovsko stezico za sestop v dolino.
Lep gorsko tekaški pozdrav
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 
One comment