Ekskurzija: Ogled Vinske klet Stipolšek in Gostinsko-turističnega zbora v Olimju

To je bila še ena šolska ekskurzija, ki sicer ni bila ravno po mojem godu, a se je vseeno izkazala za do neke mere zanimivo. V okolici Podčetrtka smo si na hitro ogledali Vinsko klet rodbine Stipolšek. Bolj zanimiv je bil drugi del, ko so nam pripravili presentljivo dobro degustacijo. Za vsakega so pripravili zelo lep pogrinjek s sirom, ki bi ga zaužili med uživanjem različnih vin, da smo nevtralizirali okus. Najprej smo poiskusili žametno črnino. In kako je izgledala ta moja prva poiskušina vina? Po igračkanju z obračanjem kozarca (kot sem videl da to delajo preofesionalni sommelierji), sem previdno popil majhen požirek. Vino je bilo izredno kislo in sem ga komajda popil do konca. Na fotki se lepo vidi kako kisel je bil moj nasmešek. Za rdečo žametno črnino je sledilo še neko belo vino. To je bilo še bolj kislo in ga sploh nisem mogel popiti do konca. Preprosto je bilo preveč zanič. Tretja stvar, ki pa smo jo dobili, je bil pa mošt. Razveselil sme se ga, saj sem že pil izredno dober sladek mošt. Zato sem kar eksnil. Vendar je sledilo (grenko) razočaranje. Namreč zdelo se mi je, da pijem sok grenivke, ne pa mladega vina! Sklep te degustacije je ta, da so vina izredno zanič (kisla) zadeva in jih verjetno še dolgo ne bom pil. Ko bi bila vsaj sladka, bi se še potrudil, ampak “kisa” pa ne bom pil. Ne rečem pa da so bila vina slaba oz. nekvalitetna. Oceno glede tega bom prepustil strkovnjakom – enologom.

Odpeljali smo se nazaj do hotelskega kompleksa v Olimju. Ogled gostinsko-turističnega zbora sem pričel z ogledom tekmovanja turističnih tehnikov v znanju turizma. Naša šola je bila tudi zastopana. Zato smo (bolj ali manj uspešno) navijali. Samo tekmovanje ni bilo nič posebnega in je bilo pravzaprav prelahko. Zanimiv pa je bil nov imitator Janeza Drnovška in (še vedno) žive reklame za Mercator ter Ljubljanskega župana – Zorana Jankovića. Tip ima potencial in je na dobri poti (če bo študiral pravo stvar) da se v nekaj letih postavi ob bok imitatorjem tipa Sašo Hribar ali Marjan Šarec.

Za tem sem si ogledal še mojstrovine Hrvaških kulinaričnih mojstrov. Na ogled so bile postavljeni (veliki) kipi in figure iz masla ter talečega ledu. Ogromno hrane, a le za pogledati in ne za pojesti. Za fotkat so bile pa super! Ogledal sem si še zanimive Olimijske pogrinjke za prihajajočo olimpijado Peking 2008. V neki drugi sobi pa so bili razstavljeni pogrinjki, ki so bili rezultat tekmovanja v tem “športu”. Vsi ti čudoviti pogrinjki krepko presegajo moj življenjski standard in si težko upam, da bom res kdaj s kaj takega jedel. No sošolka pa mi je malo neučakamo šepnila, da za porokoSmeško. Tako daleč pa še nisem!

Lep pozdrav

Bojan Ambrožič

 

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s