Rojstni dan imam! "Kaj naj počnem
danes?", sem se vprašal zjutraj. Sicer sem imel v planu vzpon na Špik, a
vremenska napoved je bila slaba. Ura je bila 8 zjutraj. Pogledujem proti
zahodu. Nikjer niti enega samega oblačka – popolna jasnina. Zato sem se odločil
za tek na bližnjo Dobrčo. Pograbim kolesarski nahrbtnik, meh ter palice in že
sem na red. Ati me prijazno zapelje do Brezij pri Tržiču. Potem pa napadem
strmino. Sicer imam ves čas v mislih, da se takoj obrnem če začne črniti, a
vreme se vsaj navidezno ne spreminja. Tako, da mi gre kar hitro. Vendar ne
morem povsod teči, ker je strmina zame prestrma. Po pol ure teka in hoje, sem
že na vzletišču za zmaje. Ker je vreme praktično idealno lepo, se odločim, da
grem res na vrh. Ob poti posnamem na čip nekaj res lepih viharnikov. Pot postane
tud bolj zložna tako, da se ne mučim preveč. Na vrhu sem v dobri uri. Razgled
je bil fenomenalen. Odpravim se še do razgledišča s pogledom na Karavanke. Stol
ima na vrhu "kapo", ostali vrhovi pa se kopajo v soncu. Še posebno
lep pogled je na sosednjo Begunjščico. Vrnem se na vrh, potem pa proti Koči na
Dobrči. Navzdol sem veliko previdnejši in predvsem počasnejši, ker sem v
"cestnih" tekaških copatih. S koče še posnamem cesto do doma, potem
pa jo mahnem prek Breške gore navzdol proti Brezjam. Za konec pa me še čaka
nekaj zelo soparnih kilometrov teka do doma..
danes?", sem se vprašal zjutraj. Sicer sem imel v planu vzpon na Špik, a
vremenska napoved je bila slaba. Ura je bila 8 zjutraj. Pogledujem proti
zahodu. Nikjer niti enega samega oblačka – popolna jasnina. Zato sem se odločil
za tek na bližnjo Dobrčo. Pograbim kolesarski nahrbtnik, meh ter palice in že
sem na red. Ati me prijazno zapelje do Brezij pri Tržiču. Potem pa napadem
strmino. Sicer imam ves čas v mislih, da se takoj obrnem če začne črniti, a
vreme se vsaj navidezno ne spreminja. Tako, da mi gre kar hitro. Vendar ne
morem povsod teči, ker je strmina zame prestrma. Po pol ure teka in hoje, sem
že na vzletišču za zmaje. Ker je vreme praktično idealno lepo, se odločim, da
grem res na vrh. Ob poti posnamem na čip nekaj res lepih viharnikov. Pot postane
tud bolj zložna tako, da se ne mučim preveč. Na vrhu sem v dobri uri. Razgled
je bil fenomenalen. Odpravim se še do razgledišča s pogledom na Karavanke. Stol
ima na vrhu "kapo", ostali vrhovi pa se kopajo v soncu. Še posebno
lep pogled je na sosednjo Begunjščico. Vrnem se na vrh, potem pa proti Koči na
Dobrči. Navzdol sem veliko previdnejši in predvsem počasnejši, ker sem v
"cestnih" tekaških copatih. S koče še posnamem cesto do doma, potem
pa jo mahnem prek Breške gore navzdol proti Brezjam. Za konec pa me še čaka
nekaj zelo soparnih kilometrov teka do doma..
Šlo je za zelo zanimiv izlet. Za kaj daljšega in bolj resnega pa res ni bilo, ker se je kmalu po mojem povratku v Julijcih pripravljalo za nevihto.
Višinska razlika gor: 950 m
Višinska razlika dol: 1200 m
ČASI HOJE, TEKA:
Brezje pri Tržiču – vzletišče za zmaje: 31 min
Vzletišče za zmaje- lovska koča: 21 min
Lovska koča- vrh Dobrče: 16 min
Skupaj vzpona: 1 h 8 min
Dobrča – Koča na Dobrči: 20 min
Koča na Dobrči – Brezje: 1 h 9 min
Brezje pri Tržiču – Ljubno: 51 min
Vse skupaj: 4 h 7 min
FOTKE: http://good-times.webshots.com/album/560460490LDZLUj
Bojan Ambrožič 