Ali je teleskop “astronomsko draga” reč?

K pisanju tega članka me vzpodbudi to, da sem že velikokrat opazoval na raznih koncih po Sloveniji. Tu in tam pa  pride mimo kak mimoidoči pogledat čudo tehnike – moj teleskop. In tipična prvo vprašanje večine so : "Koliko to stane?"  ali pa "Veliko ne?" ter "Koliko poveča"?

 

Vprašajo pa zato, ker si v mislih predstavljajo številke od nekaj 1000 do mogoče celo nekaj 10 000 Evrov. Moj srednje velik refraktor (na žalost) Kitajske izdelave prav gotovo ne dosega takih cen. Povem jim, da stvar stane le dobrih 600 €. Tu je pol zanimanja takega gosta mimo, saj stvar – teleskop ni več Ferrari, niti Mercedes, recimo da je navadi Volkswagen – pravi ljudski avtomobil. Torej si teleskop lahko privošči vsak le z glavo je treba kupovati. Po tem vprašanju običajno poskušam opazovalca še poučiti, da povečava pri teleskopih ne igra bistvene vloge.

 

Potem smo pa že pri novem problemu kjer bodoči laični raziskovalce vesoljskih globin, v kakem nakupovalnem centru naletijo na teleskope ala Bushnell, Optisan ipd. Ti teleskopi običajno stanejo 50 – 300 €. In marsikoga premami v nakup take napravi, ki si ne zasluži tega imena. Prav gotovo bi bilo boljše kupiti soliden binokular za 7 x 50 ali 10 x 50, ki ga že dobite za ceno. A takih "teleskopih" bom pisal kdaj drugič. Na te teleskope sem napeljal samo za to, ker so glede na svojo (ne)kvaliteto izjemno dragi. Ker, kot sem že napisal, ker laiki mislijo da so teleskopi drage naprave, kupujejo drage mačke v žaklu. Glede na popolno neuporabnost takih teleskopov jih verjetno lahko uporabljajo samo za hvalisanje pred (vedno zavistnim) sosedom. Tipično slovensko pač!

 

In kje so sedaj te astronomsko drage naprave? Kprestopimo omenjena začetniška praga z manjšimi teleskopi, se stvar začne eksponentno dražiti. Razlog je preprost, ker postanemo bolj zahtevni (amaterski) astronomi želimo poleg boljšega (večjega) teleskopa tudi boljše pripomočke, dodatke. Za vsakih nekaj centimetrov večjega objektiva teleskopa namreč ne bomo plačali sorazmerno več, ampak vsaj 2 x več. Na primer:  ker imamo boljši teleskop (recimo z zrcalom 50 cm (tak stane od 10 000 € naprej)) je smiselno nabaviti tudi boljše okularje, ki lahko že sami po sebi stanejo 500 € in več, kar je že cena srednje velikih teleskopov. Ker imamo tako napravo se seveda ne moremo mimo astrofotografija, kjer CCD kamere, dSLR kamere nanesejo nekaj dodatnih Evrskih tisočakov. Ker je ta teleskop ogromna in zelo težka zadeva potrebujemo observatorij. Gradnja le tega pa je vojna z lokalnimi birokrati, da o končni ceni take zgradbe sploh ne govorim. Tale polmetrski teleskop bi nazadnje za sabo potegnil vsaj 50 000€, raje pa več. Bi bil pa primeren že za polprofesionalno uporabo.

             

Tako to gre. Z majhnega raste veliko, je nauk te zgodbe. Človek nikoli ni zadovoljen in ima vedno večje  – dražje potrebe. In na tak način astronomija res postane pregrešno, astronomsko draga.

 

No naj na koncu še omenim, da stane najdražji teleskop, ki ga lahko naročite v Sloveniji celih 105.934,27 € (25.386.089 SIT). Gre za 50,8 centimetrski Celestron C20.

 

Torej odgovor na naslovno vprašanje je, da dokler se gibamo v nekih realnih merilih s povprečno zahtevnostjo se da teleskop dobiti tudi z dijaško štipendijo. Preverjeno! Ko pa postanemo bolj zahtevni pa se stvar izredno izredno hitro podraži.

 

Obilo jasnih noči ter lep pozdrav!

 

 

Bojan Ambrožič

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s