Najprej se sploh nisem mislil udeležiti tega teka, ker sem imel v planu tek na Vršič. A ker sem imel za sabo astronomsko opazovanje, ki se je zavleklo precej dolgo v noč ali bolje rečeno jutro, sem bil zjutraj preutrujen za kavo, kaj šele spodoben tek. Zato sem se odločil za ta tek, ki je bil popoldne.

Organizacija je (bila po mojem pričakovanju) precej povprečna. Za startnino 7 € nismo dobili poleg pijače in sendviča praktično nič. Spet so od nas hoteli celo štartne številke nazaj ter da o večnem boju za knofle sploh ne govorim. Pišem, kot da je bil tek prava polomija. Pa ni bil. Pravzaprav ravno obratno! Namreč prvič v življenju sem se namreč uvrstil na tretjo mesto v absolutni konkurenci, v kategoriji do 19 let pa sem bil drugi. Z Daliborjem sva res odlično sodelovala in oba tekla na polno, ali pa mogoče še malo čez. Na koncu pa sem mu moral priznati premoč.

Tek na splošno je bil psihično bolj zahteven, kot fizično, ker smo tekli cele 4 kroge po 2 km med dolgočasnimi in sivimi bloki. Najprej sem tekel, kot četrti. Lovil sem skupino treh tekače, ki si je nabrala nekaj deset metrov prednosti pred mano. Po dveh krogih pa je Dalibor Todorovič začel zaostajati za nekaj metrov za prvima dvema. Počasi sem se mu približeval in ga nazadnje tudi ujel. Tako sva se ves naslednji krog izmenjavala na tretjem mestu – v absolutni konkurenci seveda! Potem pa sva zaradi medsebojnega odličnega sodelovanja ujela drugo uvrščenega tekača in ga tudi prehitela. Prehitevanja pa tu še ni konec, ker sva prehitela še kar nekaj za krog za ostalih tekačev. Za tem je sledil še zadnji še zadnji krog, kjer sem Daliborju moral dokončno priznati premoč. Vendar sem bil zelo vesel svojega prvega tretjega mesta v absolutni konkurenci in drugega mesta v konkurenci do 19 let. V slednji sva bila sicer samo midva z Daliborjem. A se je izkazala, kot najmočnejša!

Lep tekaški pozdrav

Bojan Ambrožič