Po začetnih zapletih, ko dolgo časa nisem vedel ali se bom sploh udeležil duatlona se je vse izteklo nad pričakovanji. Organizatorji so celo še poskrbeli za avtobus in predvsem dobrega šoferja, ki nas je po vseh ovinkih pripeljal do menjalnega mesta. Tu smo vsi tekači živčno in nestrpno pričakovali svoje kolesarske kolege. Luka je na menjalni prostor prikolesaril med prvimi in na vrsti sem bil jaz. Sledilo je 2 km sprinta po lepi pokrajini. Uspelo mi je celo dohiteti in prehiteti še 10 ali 11 sotekmovalcev. Tekaški del proge je bil res izredno lep, tako da je bilo teči res pravi užitek. Škoda, ker ni bil tekaški del proge daljši.     Po okrepčilo na vrhu smo se potem spet vrnili v Nemilje, kjer smo bili deležni dobre postrežbe in celo nagradnega žrebanja. Organizacija je bila, kot rečeno zelo dobra in za vplačano startnino si dobil precej.

Lep tekaški pozdrav

Bojan Ambrožič