Šentiljska pot je 56 km dolga krožna pot, ki poteka ob mejni reki Muri in po gričevju Slovenskih goric. Na pot sem se odpravil z Ninom, ki jo je sam že prej dvakrat pretekel. S potjo upravlja PD Paloma Sladki vrh, ki je izdalo tudi poseben dnevnik za žige, ki jih vtiskujemo na kontrolnih točkah. Pot je markirana za 17 ur hoje. S tekom pa gre seveda precej hitreje.

Filmček o teku po Šentiljski poti (video in montaža: Nino Fijačko)

Šentiljska pot

Zelo razgiban profil Šentiljske poti

GPS sled: http://www.gpsies.com/map.do?fileId=yzarfnfxhoesbzjc

Pot se začne pri gostilni Belna, v bližini mejnega prehoda Šentilj. V prvih kilometrih se teče pretežno skorajda po ravnem, skozi gozd, v neposredni bližini meje z Avstrijo. Ob poti ne manjka številnih kulturnih in arheoloških znamenitosti, ki so lepo opisane z informativnimi tablami. Sledi vzpon do vasi Ceršak. Potem pa pot naslednjih 10 km ves čas sledi desnemu brege reke Mure. Kljub temu, pot ni nikjer povsem ravninska, ampak ves čas poteka v blagih vzponih gor in dol. Zaradi preteklega deževja je bil ta odsek zelo blaten. Meni je bil po svoje to še v večji užitek, saj je bila tako proga zelo mehka in prijetna za tek. Ob poti si lahko ogledamo tudi znan brod na Muri.

Gor in dol ob desnem bregu Mrure

Splav nas Muri

Po blatu

Mura

Začetni del ob Muri

Teka po asfaltu tudi ni, razen za zelo kratek čas v vasi Sladki vrh; ki jo tekači bolj poznamo po ultramaratonu “Sladkih šest”. Sledi še nekaj malega kilometrov ob Muri. Potem pa pot zavije ostro proti jugu v Gričevje Slovenskih goric. Od tu dalje je na poti precej več asfalta. Prometa pa na srečo ni. Na moje veselje so se tudi višinci začeli hitreje nabirati. Pot se vzpne na nešteto večjih in manjših gričev, med vinogradi in sadovnjaki.

Pri lovskem domu

Ob tem pa sva tekla mimo številnih manjših vasi in samotnih kmetij. Tu pa sva naletela na največjo težavo te poti: spuščene pse, ki so naju kar naprej napadali. Nina je eden celo ugriznil. Mene je eden večji pas napadel od zadaj in me skorajda podrl. Še vsaj ducat drugih psov pa naju je tako ali drugače oblajalo ali napadlo. Naslednjič si sam na to pot skorajda ne bi upal iti brez solzivca.

Ob poti srečaš veliko prijaznih ljudi 🙂

Peš poti in makadama je na srečo precej več kot asfalta

Čudoviti griči Slovenskih goric

Sledil je štiri kilometre dolg vzpon do vasi Zgornja Velka. Ta točka predstavlja približno polovico poti. Tu sva si v gostilni Snežinka privoščila hitro kokto in kokakolo. Potem pa sva spet polna moči stekla še proti ostalim gričem. Zaradi nezahtevnega terena je tek enostaven in sem v klance lahko brez težav napadal. Vmesni spusti pa tudi niso nikjer tehnično zahtevni. Le toliko je vzponov in spustov, da jih ni mogoče prešteti.

Nino v elementu

Strm vzpon na grič Brloga

Eden izmed bolj izrazitih je vzpon do Lovskega doma na Vranjem vrhu. Pri turistični kmetiji Gaube sva si privoščila še zadnji postanek na poti. Ker niso imeli kokakole, so nama ponudili domače sadne sokove. Imajo jih najmanj 10 različnih vrst. Sam imam sokove zelo rad in če bi bil tekaški nahrbtnik kaj večji, bi si zagotovo vzel kak liter še za domov.

Brloga

Prijeten tek med vinogradi

Zadnjih 15 kilometrov je najbolj hribovitih na celi poti. Teče se med vinogradi – strmo na hriba Brloga in grič nad Kresnicami. Potem pa se zopet priključimo (ograjeni) slovensko-avstrijski meji, po kateri nadaljujejo nazaj do Šentilja.

Ograja ob meji

Zadnji vzpon na poti

Za pot sva brez posebnega naprezanja potrebovala 6 h in 12 min, kar je baje nov rekord proge. Nabrala se je pa tudi za 2100 m višincev. Pot je z dolžino 56 km nekoliko prekratka za 100 km+ dolgo preizkušnjo, ki me čaka v Vipavi. Zato že razmišljava da bi jo povezala s Svečinsko potjo, kar bi naneslo okoli 90 km.

Na koncu moram reči da sem navdušen nad delom PD Paloma, ki je pot presenetljivo dobro označila ter jo predstavila kot del lokalne turistične ponudbe. Vseeno pa na nekaterih razcepih, manjkajo oznake in brez Ninovega poznavanja, bi sam gotovo pridelal še kakšen dodaten kilometer v iskanju prave poti.

• Podrobnejši opis poti: http://maribor-pohorje.si/files/sentiljskapot.pdf

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič