Kljub temu, da zaradi svoje težke bolezni ne morem v hribe, me izredno moti kaj se dogaja z našo lepo naravo; predvsem s hribi. V zadnjih letu dveh letih so se skorajda na vseh izhodiščih za poti v gore pojavili parkomati z nerazumno visokimi parkirninami.

Vse pod pretvezo “varovanja” narave in umirjanja prometa. Nihče pa ne odgovori na moje zelo preprosto vprašanje kako in na kakšen način parkirnine karkoli pripomorejo k varovanju narave? To je nič drugega kot najbolj sprevržen način bogatenja posameznikov ali občin. Edino stvar, ki jo inkasanti s tem dosežejo, je večanje socialnih razlik. Hribi so postali dostopni samo še za bogate. Še huje, zaradi parkirnin je ponekod narava: predvsem v Bohinju – že skorajda pregovorni Meki slovenskega inkasanstva – invalidom in gibalno oviranim postal praktično nedostopna. Ali zaradi tega res ni nikogar zelo sram? Po naši Ustavi mora biti narava dostopna vsem. Sedaj očitno ni, kar pomeni kršenje naših temeljnih zakonov. V Bohinju je stvar prišla tako daleč, da so celo domačini večinoma proti pretiranemu inkasanstvu, ampak očitno vedno prevlada pohlep.

Mokre sanje vsakega slovenskega inkasanta (hvala AI)

Tipičen primer spodbujanja uničevanje narave v Bohinju je, ko sem pred leti hotel teči iz Stare Fužine na Triglav. Ker je bila cena parkirane v Stari Fužini 3 € na uro brez možnosti plačila za cel dan, sem vprašal inkasante kaj storiti? In odgovor je bil, plačajte cestnino za do planine Blato, ampak se peljite samo par 10 m in pustite avto na bankini ob cesti takoj za zapornico. Ali ni to dejansko uničevanje narave, da bi namesto na urejenem parkirišču pustil avto (pa ne morem), da ga porinem nekam na rob ceste? Boge zaščitene Bohinjske trave. O tem incidentu sem že podrobneje pisal: https://bojanambrozic.com/2022/08/15/hribi-samo-se-za-kriptomilijonarje/. Enako, če bi Bohinjci želeli varovati naravo, bi imela zapornica za na planino Blato omejitev. Tako pa turisti plačajo, potem pa se morajo obračati ali parkirati ob cesti, ko zmanjka parkirnega prostora.

Seveda noben parkomat v Bohinju ne vrača denarja. Sprašujem se kako je lahko v kvazi urejeni državi lahko to sploh dovoljeno? Ja kvazi! To malo manjka, da ni kraja.

Ko se trenutno že pogovarjamo o projektu JEK 2. Ali je poleg mene še kdo pomislil, da ker Bohinjska Bistrica leži na ravnini sredi kotline in zraven Save, naravnost idealna lokacija za ta projekt? Glede na to da v Bohinju že od nekdaj podpirajo vse ekološke projekte, sem prepričan, da bi bili zelo za. Med drugim so pred parimi leti hoteli gostiti Olimpijske igre, kar bi bilo najbrž po finančni plati zelo primerljivo s stroški izgradnje nove jedrske elektrarne. Če, mene vprašate je izgradnja nuklearke, na dolgi rok ekonomsko veliko bolj upravičena. Zato, če se je nabralo že dovolj denarja od pobiranja parkirnin: “Go for it!”

Bohinjski sindrom se je že preselil v občino Kranjska Gora, kjer so povsod postavili oderuške cene parkirnin. Ker gre za okužbo iz Bohinja – so spet izbrali isti izgovor – varovanje narave. Cene parkirnin v Vratih so ponorele: 25 € na dan! Če bi šlo za varovanje narave, bi preprosto postavili zapornico in bi bila samo omejitev števila vozil na dan.

Vsekakor je več kot nujno, da država nemudoma nekaj stori, da se sindrom visokih parkirnin v hribih ustavi. Mar država ne želi, da bi bili njeni prebivalci zdravi in srečni? Ali se država istočasno ne zaveda, da več zdravja prebivalstva pomeni tudi manj stroškov za zdravstvo?

Del krivde ima tukaj tudi zavod Triglavski narodni park (TNP), ki je na območju celotnih Julijskih Alpah zadolžen za varovanje narave in njeno ohranjanje za naše zanamce. Pa tega ni storil. Očitno po njihovem mnenju parkomati ne onesnažujejo okolja? Jaz se s tem ne strinjam. Zato sem mnenja, da se TNP ukine ali vsaj reorganizira, ker niti približno ne opravlja svojega poslanstva.

Ta idealna podoba raja

Ko se pozdravim, ne vidim več nobenega razloga zakaj bi sploh še hodil v slovenske hribe, razen po izredni sili razmer, ker so se mi zamerili za vedno. Uničevalci so že uničili vse kar se je dalo. Jaz grem v hribe, da se znebim stresa. Vsi ti zelo zapleteni režimi parkiranja so prevelik stres in napor, da bi se mi s tem ljubilo ukvarjati. Hodil bom samo še v tujino, predvsem meni izredno ljube – prečudovite Avstrijske
Visoke Ture, ki so odličen primer kako ohranjati prvobitno naravo, brez molzenja nas obiskovalcev. Enako velja tudi za Italijo in Dolomite, kjer na površini večji od treh četrtin Slovenije (razen pri Treh Cinah) ne boste prav nikjer našli parkomatov. Pa te hribe za razliko obiskuje precej precej več ljudi, kot jih naše. To je živ dokaz, da parkirnine nimajo nobenega vpliva na ohranjanje narave.