Najprej moram priznati, da sem bil eno leto zaposlen na področju jedrske industrije in sem tudi sodeloval pri enem izmed rednih remontov Nuklearne elektrarne Krško, o čemer sem že pisal: https://bojanambrozic.com/2019/10/28/kako-je-delati-v-nuklearni-elektrarni-krsko/. Od takrat, ko ne delam več na jedrskem področju so minila že 4 leta. Zato lahko rečem, da sem trenutno povsem “unbiased”.

Vendar še vedno lahko rečem, da zelo močno podpiram pridobivanje električne energije iz fisijskih jedrskih elektrarn. Le te imajo v primerjavi z drugimi viri energije zelo številne prednosti: so varne, učinkovite, nimajo ogljičnega odtisa in proizvedejo veliko količino energije na enoto površine, ki jo zavzamejo. Podrobneje sem o tem že pisal. Zato se niti ne bo ponavljal in si prosim najprej preberite ta blog: https://bojanambrozic.com/2019/07/04/zakaj-bi-v-sloveniji-morali-zgraditi-novo-jedrsko-elektrarno/. Torej pri jedrski energiji sploh ni vprašanja glede varnosti, niti ni vprašanje onesnaževanja in vpliva na okolja, ker ga praktično ni. Edino, dobesedno izredno veliko vprašanje, je vprašanje ekonomičnosti jedrskih elektrarn, ker je od cene izgradnje odvisen en delež končne cene električne energije za nas potrošnike.

Jaz mislim, da ja projekt izgradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK 2) iz finančnega vidika zelo ekvivalenten projektu, ki ga imamo trenutno skorajda vsi mlajši odrasli: in sicer nakupu lastne hiše. Cene so tako grozljivo visoko napihnjene, da gre vse skupaj od tega, da je to nemogoče (to velja zame in mojo partnerico) do v najboljšem primeru na skrajnem robu mogočega. Enako je JEK 2 za našo državo. Projekt bo po moji oceni stal najmanj 15 milijard €, kar je 1 milijardo več od trenutnih letnih Slovenskih neto proračunskih prihodkov. Ne, očitno se motim. Cene hiš so za nas državljane še vedno precej višje od letnih neto prihodkov delavca s povprečno plačo. Vendar bi jaz bil pri ceni 15 milijard € vseeno zelo previden. Treba je upoštevati nepredvidene okoliščine in si vzeti v račun še najmanj dodatnih 5 milijard € rezerve. To skupaj nanese končno ceno koli 20 milijard €, kar je okrog 30 % trenutnega slovenskega bruto domačega proizvoda. Pa še vedno to ni končna cena, ker je temu znesku treba prišteti še stroške kreditov in drugih virov financiranja, ki gredo lahko v dodatnih najmanj 10 milijard €. In smo že pri 30 milijardah €, kar je polovico BDP-ja. Torej Slovenija si ta projekt lahko privošči. Ampak komaj komaj, tako kot si mladi le s prodajo večih ledvic, kot jih po defaultu imamo, lahko privoščimo nakup lastnih stanovanj.

Kdor trdi, da natančno ve kolikšen bo končni strošek izgradnje JEK 2 hote ali nehote vsaj rahlo zavaja. Izgradnja bo potekala tako zelo dolgo (okoli 10 – 15 let), da je preprosto nemogoče predviditi vse okoliščine, ki se bodo zgodile v tem daljnem času v prihodnosti. Pomislite samo koliko kriz smo imeli v preteklih dveh desetletjih: svetovno gospodarsko krizo (2007-2008), pandemijo covid-19 virusa (2021-2023) in sedaj še vojno v Ukrajini (2022-). Vse te krize so izrazito negativno vplivale na vse večje državne gospodarske projekte. V tako nemirnem času, kot trenutno živimo, ne moremo niti izključiti možnosti tretje svetovne vojne. Če se, bog ne daj!, karkoli zelo slabega zgodi v tem času lahko projekt zastane ali pa bo celo ukinjen, ne glede na to koliko milijard € bo pred tem že porabljenih. Po drugi strani pa ravno za take primere izrednih kriz že zdaj potrebujemo stabilen vir električne energije, kar jedrska energije je, ker v času kriz bo v “najboljšem” primeru elektrika zelo draga. V najslabšem primeru pa jo nam nihče ne bo hotel prodati in bomo čez noč pristali v kameni dobi.

Kakšnih drugih virov električne energije za Slovenijo zaradi strogih okoljevarstvenih predpisov, goste poseljenosti in izkoriščenosti naravnih virov jaz ne vidim. Torej, hočem reči, da če se odločimo da gradimo JEK 2 ali pa ne: v vsakem primeru na nek način tvegamo. Če se odločimo za izgradnjo, upamo da bo elektrarna končana v roku in v okviru finančne vzdržnosti Slovenije. Če je pa ne izgradimo, pa v bistvu svojo usodo in prihodnost na nek način polagamo v roke drugim evropskim državam, ker lahko samo upamo, da bodo cene električne energije v prihodnosti na tujih trgih dovolj nizke, da iz tega vidika ne bo potrebno zategovati pasov ali celo izvajati električnih redukcij. Se bojim, da bo pravilen odgovor na to vprašanje pokazal samo čas. Berite me spet čez 20 let, pa bomo videli kdo je imel prav.

Torej, kaj bom glasoval na referendumu 24. novembra o izgradnji JEK 2? Ne bom glasoval, ker sem preveč bolan, da bi se ga lahko udeležil.