Glede na močan severni veter sem se odločil, da grem smučat Belsko planino iz smeri Savskih jam. In res me je na avtocesti proti Jesenicam kar pošteno prestavljalo, medtem ko na koncu Planine pod Golico skorajda ni bilo vetra. Veter se je za hip pojavil šele v Markljevem rovtu, nato pa ga do Belske planine skorajda ni bilo. Na Belski planini pa so bile take veterne zavese, da nisem videl smisla v nadaljevanju proti Korenščici. Zato sem odsmučal skozi gozd proti Pustem rovtu. V gozdu (ker ni bilo vetra) je bil super pršič (skorajda nič zvoženo). Na jasah med drevesi pa je bil sneg že zbit v mehko kložo. Še slabše je bilo potem na Pustem Rovtu. Zaradi dobrih razmer sem se odločil za še eno furo (vendar sem se tokrat vzpel samo do polovice poti od Belske planine). Predvsem pa sem bil izredno vesel, da sem prvič po več kot treh mesecih (od operacije) lahko končno hodil nekoliko hitreje. Še teden dni nazaj me je na Dobraču tako bolela noga, da sem se komajda privlekel gor in dol. Današnja tura pa je bila prva, da so se bolečine toliko umirile, da sem končno lahko začel uživati. Sedaj me čaka nekaj mesecev intenzivnega treninga, da pridem nazaj v formo. Nazaj grede so že zratrakirali cesto so Savske jame in jo uredili v sankaško progo.