Baumbachspitze je 3105 m visok vrh nad smučiščem Mölltaller gletcher. S Klemenom sva se na goro podala iz spodnje postaje zobate železnice (1230 m). Pot gre sprva nekaj časa po asfaltni cesti zaprti za promet. Vendar sva jo midva hitro posekala po označenih bližnjicah. Sama pot ni pretirano strma in očitno tudi ni preveč priljubljena, saj, če bi želela, bi lahko nabrala za eno vrečko gob-lisičk. Nad gozdno mejo gozd je pokrajina zelo lepa z naravnimi in umetnimi jezeri. Žal je bilo bilo vreme slabše od napovedi: ves čas je rahlo rosilo, višje pa je pihal tudi mrzel veter. Še dobro, da sem s seboj tovoril zimsko puhovko. Zato sva se odpovedala načrtovanemu grebenskemu prečenju Fragnater scharte – Shareck in sva šla naravnost navzgor proti vrhu smučišča. Pri koči Eissee (2800 m) se začne Mölltallski ledenik. Lani ob tem času se je tu še dalo smučati, letos pa snega na ledeniku ni. Le na skrajnem desnem (vzhodnem) delu ledenika sva našla ozko zaplato starega mehkega snega, ki nama je omogočila vzpon brez derez na vrh gore. V zgornjem delu ledenika je bilo celo nekaj malega svežega snega, ki je padel ob včerajšnjem poslabšanju vremena. Do vrha Baumbachspitze sva potrebovala 3 h 8 min, kar je kakšne pol ure dlje od najinih sposobnosti. Ampak v takšnih razmerah se enostavno ni dalo hiteti. Sestopila sva po ledeniku in smučarskih progah do zobate železnice in nato z njo udobno v dolino. Ker je bila danes neka prireditev na smučišču, je vožnja stala samo 12 €.