Cres in Lošinj

Zaradi mojih in Petrinih težav s poškodbami sva se odločila za bolj ležeren dopust na otokih Cresu in Lošinju. Čez Cres in Lošinj se iz severa proti jugu vleče greben hribov. Po njem poteka pot 150 km dolga pot Via Apsytrides. Tiste dele poti, ki sva jih obiskala, je presenetljivo dobro označeno. Poti so večinoma naporne za hojo. Pa ne zaradi obilja višincev, ampak zaradi apnenca s številnimi škrapljami t.i. »zvinjegleženj kamen«. Med drugim sva se podala na najvišji vrh Lošinja – goro Talevrina (588 m) iz Osorja in na sv. Mikul iz vasi Nerezine. Na obeh vrhovih je lep razgled na Jadranske otoke in Velebit. Vendar nama je bila grebenska pot na Mikul bolj všeč. Poleg tega popotne muke krajšajo številni fosili na poti. Gorski pridih ima tudi skrajni južni del Malega Lošinja. S hribov pa vodijo steze do številnih samotnih plaž. Vreme sva imela ves čas fantastično: brez oblačka na nebu in s temperaturami nad 30 °C. Večini tako vreme za športne v naravi ne ustreza – jaz pa sem neskončno užival, ker res ne maram mraza.

Obala otokov je večinoma skalnata. Pravih plaž je razmeroma malo. Najbolj znani sta plaži Lubenice in Plava Grota. Obiskala sva slednjo, ki je znana po morski jami v katero se lahko zaplava. Peščene plaže so samo na skrajnem jugu Cresa v relativni bližini nudističnega kampa Baldarin. Najbolj všeč nama je bila plaža Meli, ki je pravi mali raj. Ker pa je očitno plaža precej znana, je hipoma postala polna. Ker sva si zaželela miru, sva kar gola in v natikačih šla naravnost čez gozd proti sosednjim zalivčkom. Na zemljevidu je to pičlih 200 m zračne črte. V praksi pa je vmes goščava, trnje, ki trga oblačila, kaj šele golo kožo. Kot dva robinzona sva se po pol ure iskanja prehodov vsa krvava uspela nekako prebiti do omenjene plaže. Kopalci na plaži (ki so sem prišli s čolni po morju) so naju samo začudeno gledali, ko sva naga in krvava prilezla iz grmovja. Ker drugega izhod iz plaže ni bilo, nama ni preostalo drugega, kot da sva krvavi pot skozi trnje ponovila do prvega kolovoza, ki naju je pripeljal nazaj do avta.

Za kolesarjenje je po moji oceni bolj malo dobrih možnosti, ker čez oba otoka vodi hitra cesta, po kateri se je sicer dovoljeno peljati s kolesi, a to zaradi prometa odsvetujem. Še najlepše je kolesariti po obali okoli Čikata, iz Velega Lošinja do Mrtvaške Uvale in od Valuna do mesta Cres.

3 comments

  • Spoštovani g. Ambrožič, morda veste kaj o fireball event-u, ki se je zgodil nocoj ponoči tudi nad Slovenijo? V Ljubljani me je ponoči zbudil izredno glasen pok, a nikjer ni bilo nevihte. Čez dan smo se pogovarjali s sosedi, ki so pred tem videli močno svetlobo s severa. Na spletni strani IMO je objavljen event št. 3573-2022. Če imate kakršne koli druge informacije, ali gre za meteorit, ki je padel v Slovenijo, bi jih bila zelo vesela. Glede na moč poka sklepam, da sem slišala, kako je meteorit razneslo na veliki višini in ne trka na tla. Najlepša hvala in lep dopust še naprej!

    Všeč mi je

Odgovorite Bojan Ambrožič Prekinite odgovor

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.