Po lovskih poteh okrog Kokre

Ker sem zaradi prometne nesreče začasno ostal brez avta, sem se tokrat na turo odpravil kar od Petrine hiše. S tem se je pokazalo kakšen luksuz je živeti v Preddvoru – v pomenu biti tako zelo blizu hribov. Do sv. Jakoba me je Petra tudi spremljala. Nato se je ona vrnila domov, jaz pa sem nadaljeval prek Potoške gore na Javorov vrh. Na Javorovem vrhu sem zavil na neoznačeno stezo čez Slaparjevo goro. Pot je slabo uhojena in mestoma tudi rahlo izpostavljena. Vendar na prav vsakem koraku čudovita in razgledna; predvsem pa zelo samotna. S Škrbine sem se spustil mimo kmetij Krems in Nabernik v doline Kokre. Prečil sem most čez reko in na drugi strani nadaljeval na greben hribov, ki zapirajo južni del doline. Vzpon na Skutman je bil naporn. Nagrada pa je bil dolg in položen sestop po stezicah do vasi Možjanca. Poti so tu tako gladke, da bi bile vozne tudi z gravel kolesom (namig sam sebi za enkrat prihodnjič). Z Možjance sem se spustil nazaj v vas Hrib, kjer me je spet pričakala Petra. Skupaj sva nato naredila še ovinek po severni strani kompleksa gradu Brdo, s čimer je dolžina ture nanesla na 31 km in 1800 višincev.

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.