Ker že dalj časa ni bilo novega snega, so smučarske razmere povsod v naših gorah bolj ali manj slabe. Prava umetnost je (razen na Zelenici) najti vsaj sprejemljivo dobre. In danes nama je to uspelo. Začela sva na križišču pri Košutniku, do kamor je lepo splužena cesta. Takoj pri avtu sva stopila na smuči, saj je naprej na cesti proti planini Spodnji Dolgi njivi povsod dovolj snega. Nadaljevala sva na Zgornjo Dolgo njivo in nato desno proti Plešivcu. Petri, ki se je določila ga gre tokrat peš, se je tu mestoma prediralo do pasu. Na smučah pa je seveda šlo ekspresno hitro. Sva pa imela sreča da na celotni današnji turi (kljub strašljivi napovedi) skorajda nič ni pihal veter. Petra je nato sestopila peš proti avtu. Sam pa sem odsmučal do Zgornje Dolge njive (dobre razmere) in se nato zagnal v nasprotni breg proti Tolsti Košuti, ki me je s svojo flanko že cel dan mamila. Spodaj v grapi je bil sneg lepo odjenan, kar je obetalo vrhunsko smuko. Žal pa je višje postal sneg vse bolj trd in nato leden (za dereze). Na pomolu na višini 1880 m snega zmanjka in je kopno v okviru normalne letne poti. Zvezen jezik snega proti vrhu Tolste Košute bi sicer brez težav dosegel, če bi s tega mesta prečil kakšnih 100 m v levo. Vendar sem odločil, da ne bom telovadil z železjem in sem odsmučal navzdol. Smučarske razmere so bile zelo spremenljive: od zavojev trdega snega do prijetnega spomladanskega putrčka. Pod Dolgo njivo pa je snega ravno toliko, da se da udobno peljati po cesti (izven ceste ni snega).