Na Tenerife sva letela z letališča v Trevisu. Med 4 ure in 15 min trajajočim letom sva imela čudovit razgled na zasnežene Alpe: med drugim lepo se je videlo Mont Blanc in Monte Roso. Ker sva oba (trikrat) cepljenja, z izjemo duhamornega izpolnjevanja obrazcev za vstop v Italijo in nato Španijo, nisva na poti imela nobenih težav.

Prvi dan je bil najin cilj, da se od znane vasice Masca spustiva po poti do plaže pod njo. Vendar je pot zaprta. Našla sva obvoz, vendar naju je lokalni ranger spodil nazaj. Zato sva šla na drug trail: in sicer iz miradorja (razgledišča) Cruz de Hilda čez greben gore Pico Yeje. Pot je zelo slikovita in samotna. Najprej poteka po ozkem grebenu, nato pa se ošiljenim hribom izogne po desni strani. Žal pa se kar naenkrat zaključi 300 višincev nad zalivom Masca. Ker so povsod okoli klifi in strme stene ni druge možnosti kot povratek (nazaj navzgor) po isti poti.

Naslednji dan sva imela obupno slabo vreme. Zato sva se na pot odpravila kar od najinega hotela v kraju Los Realeju. In sicer sva šla po poti med Playo de los Roques in Mirradorjem San Pedro. Znamenitost te poti so strmi klifi, plaže in naravno okno. Ker je močno padal dež pa so marsikje čez stene tekli slapovi. Dejansko je bila pot čez Playo de Los Roques v tem vremenu kar precej nevarna, saj sva bila oblegana z nevarnostjo z dveh strani: s strani morja z zelo visokimi valovi, na drugi strani pa so se klifov krušile skale. Pogojno varno je bilo samo nekje vmes. Sicer pa je to zelo lepa pot, ki jo priporočam. Žal je zaradi valov pod klifi povsod prenevarno za kopanje. Sva se pa popoldne zapeljala do rtov Charco del Viento in Charco De La Laja, kjer so veliki naravni bazeni do katerih visoki valovi ne pridejo. Kljub dežju je imelo morje prijetnih 22 stopinj.

Tretji dan sva se odpravila na SZ otoka, v pokrajino Anago, ki je znana po svojem tropskem deževnem gozdu. Spet sva turo začela na vrhu gore in nadaljevala mimo vasi Tagnana po slikoviti poti nad klifi do plaže Playa del Tamadite. Zaradi visokih valov sva se v morju samo previdno zmočila. Vsekakor nama je ohladitev zelo prijala, saj naju je za tem čakalo še 800 višincev vzpona skozi kanjon potoka Barranco de Afur nazaj do izhodišča.

Četrti dan sva se odpeljala v kaldero Las Canadas in opravila vzpon na vulkan Pico Viejo (3135 m). Petra vrha žal ni dosegla, ker je imela težave z višino. Treba je upoštevati, da sva se v le nekaj urah dvignila z morja na višino prek 3000 m, kar lahko predstavlja šok za organizem. Zaradi tega razloga sva se tudi odločila, da se ne povzpneva na Teide. Sicer pa so bile razmere na vrhu zimske (sneg, veter, mraz).

Ves čas dopusta sva veliko hodila po hribih. Sva si pa vsak dan privoščila tudi osvežilno kopanje v Atlantiku. Zaradi vetra in visokih valov je kopanje lahko nevarno, izjema so peščene plaže. Ker imava rada mir, sva se kopala izključno na nudističnih plažah. Le teh je na Tenerifu 14. Njihov seznam najdete na tej povezavi. Midva sva uspela obiskat playe: Las Gaviotas, de la Rajita, Pelada, de los Morteros, Diego Hernandez, Patos in Tejita. Poleg “uradnih 14” je še nešteto odročnih plaž (predvsem v Anagi), kjer se je mogoče kopati gol (npr. midva sva obiskala Playo de Roque Bermejo). Vsaka plaža ima svoj čar; najbolj pa naju je navdušila Rajita, ker je ločena na več manjših skritih plažic pod čudovitim klifi.

Zadnji dan dopusta (1. decembra) sva se dopoldne kopala na plaži Tejita pri prijetni temperaturi zraka 26 °C. Popoldne sva imel let in prišla domov ob dveh zjutraj naslednji dan. Kratek krepčilni spanec in že sva šla smučat na Zelenico in Stari Ljubelj. Kakšna sprememba okolja in temperature! V Manj kot 24 h sva zamenjala agregatno stanje vode: Atlantik ogret na 22 °C za Karavanški pršič. Težko se odločim katera oblika vode mi je bolj všeč. Z vrha Triangla do višine 1200 m je bil sneg rahlo ojužen, višje pa je bil čisti pršič. Kar se stroškov potovanja pa lahko rečem, da je cena enaka, kot so stali moji novi turni pancarji (Scarpa F1 LT). Torej potovati (če se znajdeš) ni drago, turna oprema je.

Sicer pa sva oba mnenja, da je na Kanarcih tako zelo fino, da se je za preselit tja. Pa ne samo zaradi lepot narave, ampak tudi zato, ker so pogoji za življenje veliko bolj lagodni kot v Slovenji: cenejša hrana, cenejše gorivo in še celo nepremičnine so precej cenejše kot v Slovenije. Vreme pa je celo leto zelo lepo in toplo. Edina slabost Kanarcev je nepovezanost s kontinentom.