Pokljuški venec gora vedno rad obiščem. Letos pozimi sem ga presmučal po dolgem in počez. Tokrat pa sva s Petro šla uživat v te gore v čudoviti jesenski preobleki. Z Rudnega polja sva se najprej vzpela do Blejske koče na planini Lipanca. Gre za najbrž eno manj obiskanih poti proti Lipanci. Sledil je vzpon na Brda. Nato pa sva po grebenu prek Lipanskega vrha nadaljevala na Mrežce. Z Mrežc je bilo potrebno poiskati prehod med ruševjem (komajda vidna stezica) na markirano pot Lipanca- Srenjski preval. Vreme je bilo ves čas idealno: toplo in brez trohice vetra. Macesni so nama žareli v oči skorajda celotno pot. Debelemu vrhu sva se izognila, ker z vrha poleti ni lahkega prehoda proti Blejsko konti. Zato sva hitro napredovala do Srenjskega prevala. Sledil je le še vzpon na Viševnik in sestop nazaj na Rudno polje. Lepši jesenski krog bi se bilo kar težko zamisliti v naših hribih.