Säuleck in Lonzaköpfl

Še tretji vikend zapored, preživet, v Visokih Turah. V soboto sva se namenila na Säuleck (3086 m), ki ima zaradi lahkega dostopa vzdevek “Damski tritisočak”. Iz vidika napornosti pa tura sploh ni tako lahka, saj je potrebno premagati skorajda 1700 m višinske razlike, kar je precej več kot npr. na Sonnblick in Sandkopf, kjer sva bila prejšnji vikend. S turo sva začela na parkirišču nad Mallnitzom, ki je od maja do novembra plačljiv (8 €/dan). Prvo uro hoje sledimo kolovozu čez planino Dösneralm do jezera Konradlacke. Nato se pot 45 min strmo vzpenja skozi gozd do koče Dösnerhütte. Tu potem pot nekaj časa pot poteka po ravnem do čudovitega zatrepa dolina, ki ga označuje širok slap s pogledom na Säuleck. Sledi vzpon mimo slapu do koče Arthur von Schmidt Haus, ki leži ob robu jezera Dösnersee. Koča je bila ta vikend še odprta. Od koče se je mogoče na Säuleck povzpeti po dveh poteh: čez kamniti ledenik Dösner blockgletcher ali pa po markirani poti, ki poteka na severni strani jezera. Pot čez ledenik je bolj naporna, ker je potrebno hoditi gor in dol čez kamnite bloke gnajsa, ki se majejo na do 50 m debelem ledeniku, ki leži tik pod njimi. Pot severno od jezera prav tako poteka čez kamne, ki pa se (vsaj večinoma) manj majejo. V obeh primerih pa pot ni na nobenem mestu zahtevna ali izpostavljena. Pot je dolga. Vendar ker je v okolici polno manjših ledenikov, je na poti skorajda ves čas mogoče dobiti vodo. Vrh gore, kot za nagrado, ponuja čudovit razgled na (mojo najljubšo) goro Hochalmspitze. Midva sva imela srečo, dva sva cel dan hodila v čudovitem jesenskem vremenu, polnem živo-pisano obarvanih macesnov. Za pot gor in dol sva potrebovala 9 ur in pol, pri čemer sva prehodila 23 km, kar je nekoliko več kot na Triglav (a z manj višinci).

Prenočila sva v hotelu v Obervellachu. Naslednji dan pa sva se odpravila na vrh Lonzaköpfl (2317 m). Izhodišč je na koncu ozke gorske ceste pri gostilni Himmelbauer (1270 m). Od kmetije sva krenila naravnost navkreber čez planino in nato na strmo markirano pot Wanderweg 139 do lovske koče. Kakšnih 500 višincev je ta pot tako zelo strma, da bi bila zelo primera za kakšno tekmo v vertikal kilometru. Od lovske koče dalje se nam odpre čudovit travnat in zelo samoten gorski svet. Strmina do vrha Lassacher Höhe (2166 m) še ne popusti. Nato nadaljujemo skorajda po ravnem do Lonzaköpfla. Od tu je mogoče nadaljevati še na Törlkopf, za kar se pa midva nisva odločila, ker je na grebenu pihal močan veter. Sestopila sva po isti poti do lovske koče, nato pa krenila desno čez planino do koče Stanerhütte in na ta način naredila krožno turo do avta.

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.