Končno je nastopilo poletje – zame, ki imam zelo rad vročino – najljubši letni čas. Rad pa imam tudi turno smučanje. Vročina in smučanje pa se običajno med seboj izključujeta. Zaradi letošnje hude zime pa se je v gorah nabrala tako velika zaloga snega, da je smuka še vedno možna. S kolegico sem se danes odpravil na smuko na Križ.

Smuči je treba nesti slabih 700 višincev do nadmorske višine 1670 m. Tu sem jaz stopil na smuči. Kolegica, ki je bila peš, pa je od tu dalje malo bolj trpela. Sneg je dovolj zmehčan, da tudi za pešce zimska oprema ni potrebna. Na smučeh sem prek Bovških vratc prilezel do višine 2360 m, od koder je do vrha Križa dobrih 5 min peš po kopnem. Smuka navzdol je bila ves čas odlična. Na snegu tudi skorajda ni kamnov. Razen na daljši uravnavi preden se zapelje v grapo po Stenarskimi vratci nikjer ni bil sneg tako zmehčan, da bi zaviral (pa sem smučal ob 12. uri!). Za 690 višincev smučanja sem potreboval 12 min, kolegica, ki se je ves čas sankal po riti (s cepinom v roki) pa na moje presenečenje le 8 min več. Tako, da sva oba prišla na račun snežnih užitkov. Glede na obilico snega bo smuka s Križa možna še vsaj 2 tedna. Od konca snega je bilo še dobre pol ure hoje do avta. Nato pa sva se za nagrado še skopala v jezeru Kreda, ne morem niti reči osvežiti, ker je voda topla.