Ker se mi je pokvaril avto, nisem mogel it smučat (tako ostajam pri 80 turnih smukih); in mi ni preostalo drugega, kot da grem na kolo. V soboto sem odkolesaril 83 km po obrobju Ljubljanske kotline. V nedeljo pa sem se odpravil na bolj MTB turo. Iz Podljubelja sem se skozi Potočnikov graben vzpel na planino Prevalo. Cesta je zelo strma in zato komajda vozna z gravelom. Zadnjih 200 višincev sem šel v celoti peš, ker je bilo na cesti 20 cm snega. Nadaljeval sem proti planini Planinici. Sprva se cesta vzpene še za dodatnih 100 višincev, kar je pomenilo samo še več gaženja s kolesom. Vmes je ves čas rahlo naletaval sneg. Nato je sledil spust, ki pa tudi ni bil mogoč, ker sem zaradi preozkih gum nasedel v snegu. Par kilometrov naprej je snega končno zmanjkalo. Vendar tudi nižje cesto prečkajo številni snežni plazovi, ki najbrž ne bodo skopneli še do zgodnjega poletja. S Planince sem se odpeljal na Poljško planino. Nato pa sem po dobro poznanem kolovozu nadaljeval v smeri Sankaške koče. Na tem delu je vedno zelo blatno – tudi sredi poletne vročine. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, le da je bilo mestoma v zametih še do kolen snega. Za blatnim delom pa je bila nagrada – super singlca. Na prevalu Kališče sem nadaljeval desno v Završnico – po cesti – po kateri sem le nekaj mesecev nazaj turno smučal. Na koncu se je nabralo 58 km in 1500 višincev. V celotnem tednu pa (predvsem po zaslugi pršiča) 7000 višincev.