Moja želja je, da bi vsaj enkrat nastopil na turnosmučarski tekmi. Vem, da v primerjavi s tekmovalci nimam možnosti, ker nimam posebne (zelo lahke) opreme za turno smučanje. Vseeno pa bi s pomočjo tekme rad dobil neko primerjavo z njimi. Tokrat sem šel na trening z Marjanom Zupančičem, ki v turnem smučanjem tekmuje že več kot 15 let. Iz Bohinjske Bistrice sva se povzpela na Možic, kar znese 7,5 km z 1200 višinskimi metri vzpona. Jaz sem bil celoten vzpon na rdečih obratih, med tem ko se je Marjan zraven le malce hitreje sprehajal. Praktično cela Slovenija je imela na ta dan kristalno jasno vreme s temperaturami po nižinah okrog 15 °C. Na Možicu in Soriški planini pa je bila megla, mraz, difuza in veter. Ampak to naju ni preveč motilo, saj sva bila na treningu, kjer ustavljanja ni. Ker se v turnem smučanju tekmuje tudi na dol, je bil tudi spust temu primeru vratolomen. Smuka je bila kljub vsemu zelo uživaška. Sploh zgoraj po gozdu je bilo super (edini minus so vejice in iglice na snegu). Na smučišču Kobla pa je ravno še dovolj snega, da se pripelje do dna. Vendar bo tako ostalo le še nekaj naslednjih dni. Za razpeljavo po treningu, pa sem prvič letos obrnil nekaj (deset) kilometrov na kolesu. Dober trneing je bil.
Na rdečih obratih Na Možicu Veter in megla na Možicu Razgled na Triglav Družinska proga nekdanjega smučišča Kobla GPS sled Po turnosmučarskem treningu še na kolo Begunjščica je na jug že zelo splazena