Posodobljena verzija tega bloga je na voljo na tej povezavi: https://bojanambrozic.com/2024/11/01/kaksen-teleskop-naj-mi-prinese-bozicek/

Dopusti, lepi dnevi in predvsem tople noči. Zato marsikdo pomisli, da bi si kupil teleskop. To sklepam sodeč po tem, da me zadnjih nekaj tednov dobesedno bombardirate z vprašanji: “Bojan, kakšen teleskop naj si kupim?” Pred davnimi 13 leti sem napisal blog z naslovom Kje kupiti teleskop v Sloveniji in me preseneča, da je še vedno dobro bran. Žal moram povedati, da se v tem času ponudba ni prav dosti izboljšala. Pričujoči blog ni reklama, ni sponzoriran in v celoti predstavlja moje mnenje.

Tako kot pri nakup katere koli stvari, je tudi pri nakupu teleskopa nujno najprej vedeti dvoje: zakaj bom teleskop uporabljal in kakšen je moj proračun. Teleskope ne kupujte po tem kakšna je njegove povečava. Teleskopi niso naprave za povečanje slike! Teleskope so naprave za zbiranje svetlobe. Konkretno, večji kot je premer zrcala ali zbiralne leče, več svetlobe lahko tak teleskop zbere in večjo še uporabno povečavo lahko doseže. Tako, da pri teleskopih, DA res velja, večje je boljše. Vendar ključno vlogo igra kvaliteta optičnih elementov. Cenejši teleskopi imajo optiko iz slabih materialov (včasih celo samo iz pleksi stekla), kar povzroča nastanek nejasne ali motne slike. Teleskopi višjega cenovnega razreda se ponašajo s zrcali / lečami iz posebnih vrst stekla (npr. Zerodur) z majhnih temperaturnim raztezkom, ki so še dodatno premazana s tankim nanosom, da bolj učinkovito odbijajo ali prepuščajo svetlobo.

Tukaj navajam nekaj tipičnih primerov vprašanj kakšen teleskop kupiti:

1. TELESKOP ZA MOJEGA OTROKA
Velik del bralcev bi teleskop kupila svojemu otroku za darilo. Običajno imajo proračun omejen na okoli 100 €. Na trgu za 50 € ali celo manj prodajajo cenene igrače (tudi priznanih proizvajalcev teleskopov), ki spominjajo na prave teleskope (naprimer tale). Ker so me kupci teh teleskopov prosili za pomoč pri njihovi uporabi, sem jih imel priložnost preizkusiti kar nekaj. Zato vem, da se skozi njih sicer vidi, a slabše kot skozi katerikoli navadni daljnogled. Poleg tega se slika zaradi obupno slabih stojal močno trese.

Zato v teh primerih raje, kot omenjene igrače svetujem nakupa majhnega teleskopa Dobsonovega tipa, kot je npr. Celestron FirstScope (klik). Tak teleskopek je majhen in priročen ter cenovno ugoden (ca. 80 €). Zato ga boste lahko vedno vzeli s seboj. Pri nakupu pazite, da je opremljen z iskalom.

2. MOJ PRVI TELESKOP ZA OPAZOVANJE LUNE IN PLANETOV
Za opazovanje Lune in planetov priporočam nakup akromatskega refraktorja. To je teleskop, ki za zbiranje svetlobe uporablja sistem leč. Pri nakupu se izognite teleskopom s premerom objektne leče manjše od 105 mm. Prednost refraktorja je, da pri tem tipu običajno ni treba nastavljati optičnih elementov (t.i. kilomacija). Sam imam 120 mm refraktor že 13 let in, ker nanj pazim, je teleskop optično skorajda enak kot bi bil nov. Glavna slabost refraktorjev je njihova zelo visoka cena gleda na premer objektiva. Za isti denar (govorimo okoli 800 €) kot 120 mm refraktor se dobi 250 mm Dobson, ki je optično mnogo zmogljivejši teleskop.

3. MOJ PRVI TELESKOP ZA OPAZOVANJE GALAKSIJ IN MEGLIC
V tem primeru svetujem nakup Newtonovega reflektorja / Dobsona s premerom zrcala med 150 in 200 mm. V obeh primerih gre optično za popolnoma isto vrsto teleskopa (teleskop zbira svetlobo s pomočjo paraboličnega zrcala). Razlika je v montaži, ki je v primeru Dobsonovega tipa preprostejša in zato cenejša. Gre za srednje velike teleskope, ki so hkrati dovolj prenosljivi, da se jih lahko enostavno zloži in pospravi v avto. Cena takšnih teleskopov je od 500 € naprej. Razmeroma velika odprtina takšnih teleskopa omogoča opazovanja neštetih meglic in galaksij ter seveda tudi planetov. Žal pa je te teleskope potrebno kolimirati, kar je za začetnike lahko težavno.

4. RAD BI FOTOGRAFIRAL
Astrofotografija je znanost zase. Objekti nočnega neba so vsi po vrsti zelo temni ali pa zelo majhni. Če čas osvetlitve fotografije podnevi traja običajno nekaj stotink sekunde, ponoči astrofotografi slike zajemajo minute ali celo ure. Ker pa se Zemlja vrti okoli lastne osi, se zvezde navidezno premikajo okoli severnega nebesnega pola. Če bi sliko nočnega neba zajemali več ur bi na nebu dobili kroge, že nekaj sekund osvetlitev pa je dovolj da se objekti “razmažejo”. Zato je pomembno pri astrofotografiji, da investiramo v kvalitetno motorizirano montažo, ki je čim bolj natančno sposobna slediti gibanju zvezd. To so t.i. Go-To montaže, kjer gre v bistvu za računalniško sledenje objektom. Ko enkrat pravilno nastavimo tak teleskop, bo ta sam znal poiskati različne objekte nočnega neba in jim slediti. Boljši teleskopi so sposobni slediti tudi nekaterim drugim objektom, ki se premikajo hitreje od zvezd (npr. Mednarodni vesoljski postaji). Na montažo s sledenjem lahko namestimo karkoli: npr. apokromatski refraktor ali Newtonov reflektor. V zadnjih dveh desetletjih pa so bolj priljubljen sistem postali teleskopi t.i. Schmidt-Cassegrainovega tipa. Cena takšnega teleskopa (zelo odvisno od velikosti) je od 1500 € dalje. Poleg tega morate tem stroškom prišteti (kar znaten) strošek nakupa dSLR fotoaparata ali CMOS kamere.

5. MOJ PRORAČUN JE NEOMEJEN
Verjeli ali ne tudi na take bralce sem že naletel. V tem primeru svetujem nakup 40 cm (ali večjega) Schmidt-Cassegrainovega ali Ritchey-Chrétien teleskopa na kvalitetni GoTo montaži. Ker gre to za zelo velik (in predvsem težak) teleskop je v tem primeru skorajda nujno, da je teleskop fiksno nameščen v lastnem observatoriju. Cena takšnega teleskopa je od 15.000 € dalje. Takšni teleskopi so že dovolj zmogljivi, da so uporabni za polprofesionalno rabo: npr. za iskanje novih asteroidov, kometov in supernov. Možno pa jih je nadgraditi tudi s spektrometri, kar jih naredi primerne tudi za profesionalna astronomska opazovanja.

Tudi jaz trenutno razmišljam o nakupu novega boljšega teleskopa. Verjetno si ga bom kupil, kot darilo samemu sebi, ker bom v bližnji prihodnosti doktoriral.