Enako kot za večino gora v Karavankah tudi za Vrtačo (2180 m) velja, da je lahko dostopna z južne strani, kjer prevladujejo strma travnata pobočja. Severna stran pa je prava stena, preplezljiva samo alpinistom. Nekatere Karavanške gore so sicer dostopne tudi običajnim planincem zaradi nadelanih ferat z avstrijske strani (npr. na Stol in Košutnikov turn). Na Vrtačo pa je ni. Vendar iz Suhega ruševja obstaja zelo zanimiv (deloma) brezpotni pristop – čez. t. i. Malo glavo. Pot po težavnosti in orientaciji ni pretirano zahtevna (le tu in tam je potreben kak meter lažjega plezanja). Vseeno pa pa je potreben vsaj osnoven smisel za gibanje v visokogorju.
Vrtača, Zelenjak in Palec Začetek zahtevnejšega dela poti nad meliščem Plezanje po prvem strmem žlebu Pot se začasno poravna Drugi žleb Pot poteka po čudovitih gorskih senožetih Vrh Vrtače Napad planinskih kavk Sestop po markirani poti
Pot se začne na koncu prve uravnave v Suhem ruševju (velik možic). Steza nas kratek čas vodi skozi ruševje do melišča. Na koncu melišča nas možici usmerijo strmo navzgor na škrbino. Tu je treba prvič rahlo poplezati. Od škrbine dalje sledimo izraziti grapi po skrotju na desni strani. Grapo prečimo nekoliko višje v smeri proti levi. Kmalu nas steza pripelje na travnato uravnavo po kateri dosežemo vršni del Vrtače. Od tu dalje sledimo gruščnatemu žlebu do vrha gore.
