Po letu dni sem spet plezal ferato Ožarjeni kamen v Bohinju. Sama pot je še vedno neke vrste javna “skrivnost”. Najbrž zato, ker ferata ni zgrajena po najnovejših varnostnih standardih. Zato so za to pot potrebne izkušnje in previdnost.
Do ferate dostopimo tako da iz plaže ob Bohinjskemu jezeru v Ukancu nadaljujejo na peš pot ob severni obali jezera. Vendar že po nekaj metrih (kažipot) stopimo na stezico, ki vodi do plezališča Ukovo. Drobna stezica nas nato pelje skozi gozd in čez melišča pod steno Pršivca. Nato še nekaj časa nadaljujemo pod steno v smeri proti desni, dokler ne opazimo prve jeklenice.
Jeklenica na ferati je zelo tanka, kar povzroča žulje. Zato so nujne plezalne rokavice. Prav tako je stena čez katero poteka ferata obrnjena povsem na jug. Na čase je bila jeklenica tako vroča, da me je ob prijemu speklo. Na celotni ferati ni niti ene skobe. Težavnost ferate je večinoma okoli C. Vmes so tudi trije odseki / krajši previsi, kjer je težavnost C/D. Sama ferata zaradi razrahljanega kamenja/prsti ne ponuja prav dosti plezalnih užitkov. Po razgledu pa je to z naskokom najlepša ferata v Sloveniji. Ferata se izteče na krajšem grebenu, ki nas pripelje na travnato jaso.
Sestop po melišču Voda v Bohinjskem jezeru je zaenkrat še izredno mrzla
Nato pa nas markacije povedejo skozi gozd do roba, kjer je označen sestop navzdol na melišče. Stezica je ves čas zelo ozka in v mokrem zelo nevarna za zdrs. V resnici obstaja še nadaljevanje ferate Ožarjeni kamen, ki pripelje skorajda na vrh Pršivca. In sicer nas do tega dela ferate pripeljejo drobne puščice in rdeče pike iz mesta, kjer je sicer sestop na melišče. Nadaljevanje ferate je bolj zahtevno od spodnjega dela – težavnosti D/E. Midva tokrat žal nisva imela časa, da bi ga šla splezat.