V Bohinju so nadelali novo ferato z imenom Ožarjeni kamen. Pa sem šel preverit kako zgleda. Ker je ferata zaenkrat še lokalna skrivnost (sicer ne razumem zakaj), pot do začetka ferate ni označena. Do nje se pride tako, da prečimo plažo ob Bohinjskem jezeru v Ukancu in nato takoj ob prihodu v gozd po 10 metrih zavijemo levo navzgor na stezico, ki nas najprej pripelje do plezališča, šele nato pa do vstopa v ferato.

Imel sem to smolo, da se je ravno v času mojega obiska po ferati vzpenjalo vsaj ducat Ameriških vojakov. Že od daleč se je videlo, da nimajo pojma kaj delajo. Baje so bili vsi prvič v skali. Ves čas vzpon me je bombardiralo sproženo kamenje. Brez čelade danes zagotovo ne bi ostal živ. Poleg tega so bili vojaki neznansko počasni. Prav nič me več ne čudi, da so izgubilo vojno v Iraku, če niso sposobni splezati niti ene same ferate čisto povprečne težavnosti.

Začetek ferate je C težavnosti. Nato ferata ves čas sledi izrazitemu razu. Težavnost nikjer ne preseže C/D. Na poti je zaenkrat še zelo veliko naloženega kamenja. Zato je ta ferata trenutno zelo nevarna in njen obisk odsvetujem. Jeklenice so nove in v odličnem stanju. Skob pa ni. Zato je na nekaj mestih potrebna moč v rokah. Ameriškim vojakom so na teh mestih napeljali fiksne vrve po katerih so se s prižemami zelo počasi vlekli navkreber. Ampak za povprečnega feratarja resnično ni težko. S ferate je ves čas odličen razgled na Bohinjsko jezero. Ferata se zaključi s čudovito izpostavljenim, a hkrati zelo razglednim, grebenom.

Iz ferate sestopimo tako da nadaljujemo še kar nekaj časa naprej navzgor in proti levi. Stezica je ves čas precej na gosto označena z rdečimi packami. Po ca. 20 min hoje skozi gozd naša stezica pripelje na raz nad izrazito grapo. Tu je nameščena vrv po kateri se spustimo levo navzdol v grapo. Brez vrvi bi bilo to plezanje I. težavnosti. Nato sledi le še spust po zelo zoprnem melišču nazaj v Ukanc.