Dobrač (2166 m) je dolga razpotegnjena gora med Ziljsko in Zgornjo Dravsko dolino. Gora je znana po tem da se je ob velikem potresu leta 1347 deloma podrla in pod seboj pokopala nekaj vasi. Strme stene na njeni južni strani, so ostanek podorov – viden še danes. Na srečo je severno pobočje Dobrača precej bolj položno. Predvsem zato ker je pred kratkim v hribih zapadlo en meter novega snega in velja velika nevarnost proženja snežnih plazov. Na goro sva se povzpela po trasi nekdanjega smučišča. Zato je vzpon na goro po tej smeri razmeroma varen.
Izhodišče za turo predstavlja parkirišče za vasjo Heiligengeist (Sveti Duh), 12 km zahodno od Beljaka. Izhodišče leži na višini 900 m. Zato je bilo dovolj snega, da sva lahko na turne smuči stopila že takoj na parkirišču. Potem sva sledila trasi smučišča do vršne planote Dobrača. Tu se smučišče križa s plačljivo asfaltno cesto Villacher Alpenstrasse, ki pelje na vrh Dobrača. Po tej cesti sva potem nadaljevala do vrha gore. Vršni del gore je zelo položen, planotast. Po eni strani je bilo to dobro, ker ni bilo nevarno za plazove. Po drugi strani pa je bilo nazaj grede na nekaj mestih “štamfati” v klanec.
Malo pod vrhom gore stojita velika telekomunikacijska antena in pa planinska koča. Koča je bila odprta, kar je bilo super, ker je bilo zaradi vetra precej hladno. Na vrhu gore pa stojita križ in pa kapelica. Spust v dolino na smučeh je bil tokrat užitek. Doslej sem na turnih smukih vedno imel slab sneg. Tokrat pa je bil celo pot mehak pršič. Šele zdaj razumem zakaj vsi delajo tako reklamo za “powder hunting”. To je res užitek.
Bojan Ambrožič 
2 comments