Kje je strmo, lepo in še nisem bil? Na Višarjah.
Smučarska proga z Višarij je znana po svoji izredni strmini. Jaz pa sem se odločil, da jo za trening pretečem. Prave poti po smučarski progi v začetku niti ni. Vendar na srečo trava še ni bila visoka. Proga je ves čas res izredno strma. Izredna vročina pa je še povečala napor. Sence pa ni. Ko sem izmučen pritekel na Višarje, so mi planinci kar zaploskali. Očitno so me videli teči iz kabinske žičnice, ki poteka nad smučarsko progo. Povratna karta za žičnico sicer stane samo 14 €.
Na vrhu se je odprl čudovit razgled na Višarsko vasico in v trenutku poplačal vse moje napore. Dan je bil res lep – namenjen uživanju v gorah. Zato se samo na Višarjah nisem mogel ustaviti. Dobesedno povleklo me je še na Kamniti Lovec. Nanj vodi markirana pot, ki se najprej rahlo spusti iz Višarij. Potem pa se pot vzpne skozi macesnov gozd v krnico. S krnice pa je le še kratek vzpon po melišču do zagruščene grape. Pot skozi grapo je dobro zavarovana z jeklenicami. S tod pa je le še lučaj do vrha Kamnitega Lovca. Z vrha se odpre izredno lep pogled na severno steno Montaža in Viša, kjer sem tekel lani. Če me ne bi čakalo pakiranje prtljage za Kitajsko, bi na vrhu še ure užival razgledu. Tako pa sem po romarski poti hitro sestopil nazaj v Trbiž.
- Na Višarjah pozimi: https://bojanambrozic.com/2015/01/18/visarje/
Lep gorsko-tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič
Bojan Ambrožič 
One comment