V ponedeljek popoldne, tik pred napovedano odjugo, sva se z Brankom še enkrat več odpravila v sotesko Pekel. Zaradi mraza se je na Notranjskem v celoti obdržal tisti centimeter snega, ki je padel pred dvema tednoma. V Peklu tako vlada zimsko-snežena-ledena pravljica.

Drugi slap sva splezala v polmraku. Potem pa naju je ujela noč. Ledu v slapovih je bistveno več, kot ga je bilo tri tedne nazaj. Zaradi množičnega obiska je v Drugem slapu toliko stopinj, da bi se ga skoraj dalo splezati s samo enim cepinom.

Plezanje Drugega Pekelskega slapu

Tretji slap

Sidrišče nad Tretjim slapom

Tolmun nad Drugim slapom

Kaskada v grapi potoka

Tudi tretji slap je enostaven plezljiv zaradi številnih stopinj. Je pa imelo ledno plezanje ponoči  nek poseben čar, saj se je svetloba zanimivo odbijala in lomila od ledenih sveč v slapu. Pri nočnem plezanju tudi ni toliko prisotnega strahu pred višino, saj ni mogoče videti v globino. Tvoj svet je omejen le na domet naglavne lučke.

Od vrha Tretjega slapu sva po strugi potoka nadaljevala do Četrtega slapu. En mesec nazaj se nam je tu večkrat vdrl led v strugi. Tokrat pa je bilo toliko ledu, da sva še celo ponoči lahko brezskrbno hodila. Četrti slap sva preskočila. Peti slap pa sem posoliral do tolmuna.

V Peklu je bilo ponovno zelo lepo. Prava škoda je, da se bo v kratkem vse stalilo.