Škrbinska plošča – smer Izpolnjena želja

Škrbinska plošča je zelo markantna skalna struktura na južni strani Vrha nad Škrbino. Čeprav Vrh nad Škrbino leži v nam bližnjih Spodnjih Bohinjskih hribih, je dostop do izhodišča – vasi Tolminske Ravne – za nas Gorenjce oddaljen kar tri ure vožnje.

Škrbinska plošča

Škrbinsko ploščo sem že plezal tri leta nazaj. Ker mi je ostala v zelo lepem spominu, sem se v njeno odlično skalo z veseljem spet vrnil. Letos takih tur nisem opravil prav veliko. Pravzaprav tako dolgo že nisem bil v hribih da je vmes, zeleno barvo poletja, zamenjala paleta rdečih in rjavih odtenkov jeseni.

Cerkniško polje s Slivnice

Na jesen pa ne kažejo, samo barve, ampak tudi obilica padavin, ki je dodobra namočila Sloveniji. In kje bi se to le bolje poznalo kot na Cerkniškem jezeru, ki ga je skorajda povsem zalilo. Jesen v teh koncih Cerknici sem doživel s tekom čez Slivnico in čofotanjem (ponekod tja do kolen) po Cerkniškem polju. To je bil iztek. Naslednjo nedeljo pa bom tekel (polni) Ljubljanski maraton.

Proti Škrbinski plošči sem smo se vzpeli po markirani poti prek planine Razor. Pot pripelje pod vznožje plošče, kjer se začnejo smeri. Najlažja smer vodi po grapi, ki deli ploščo na dva dela. Težje smeri potekajo po levi strani čez odlome. Povsod drugod pa je plezanje podobno težko – okrog IV stopnje do mestoma največ V.

V dveh navezah smo vstopili v smer Izpolnjena želja. Mislim da smo to smer plezali že pred tremi leti, pa sem jo na Blogu napačno poimenoval Beli Biserček (V/III-IV, 250 m). Smer ima navrtana sidrišča, vmes pa se najde tudi kline in svedrovce. Mi smo se vmes v večini varovali na metulje, ki jih je tu najlažje zatikati. Precej težje pa je tu zabiti kak uporaben klin.

V prvem raztežaju sem se kar malo lovil, ker se je bilo potrebno navaditi na plezanje na trenje. “Goljufanje” s stopanjem na šope trave ali mahu, se ni obrestovalo, saj so se plezalke umazale s prstjo, kar jih je naredilo spolzke. Drugi raztežaj je lažji in bolj razčlenjen ter pripelje na desno stran odloma, ki se ga lepo vidi od spodaj. Do tu nas je še grelo sonce.

Potem pa sta se na vlekla mraz in megla. Posledično sem v tretjem raztežaju nekoliko zgrešil smer. Ker je zmanjkalo vrvi, sem bil primoran izdelati varovališče na večjem skalnem ušesu. Le teh je v Škrbinski plošči res precej. Četrti raztežaj končno pokaže “petico” dolgo obljubljeno v oceni. Tu se pleza po gladki plošči, kjer ni drugih razčlemb, kot dveh za en prst globokih žlebičev, po katerih nekaj 10 m plezamo po kaminsko z nogama globoko v razkoraku. Res, super adrenalinsko!

Zadnji raztežaj brez večjih težav pripelje na vrh smeri. S tod pa nadaljujem levo po robu plošče na greben. Le ta pa nas po 20 min hoje pripelje na markirano pot, ki s planine Razor pelje na Vrh nad Škrbino. Mi smo vrh spustili, ker se nam je žal mudilo v dolino. Bi nas pa na vrhu gotovo pričakalo nekaj malega gaženja po svežem snegu.