Lenuhovo grapo oz. smer sem pred tem plezal že dvakrat (leta 2011 in 2014), vsakič v razmerah z obilico snega. Letošnja zima pa je nenavadno suha in brez snega. Kljub pomanjkanju snega, so razmere v visokogorju vseeno precej v redu, ker ni treba čakati dneve in tedne da se pobočja splazijo.

 Lenuhova smer. Na desni, bolj detajlni, sliki je vidna gaz v smeri (kliknite na sliko za prikaz v večji ločljivosti)

Vreme je bilo danes precej spremenljivo, megleno. Sredi spodnjega dela Šentanskega plazu, se je gaz odcepila v levo, proti Lenuhovi grapi. Tako da bi smer našel tudi v popolni megli. Na srečo se je sem ter tja megla povsem razkadila.

Vstopni del

Že po nekaj metrih, grapo zapira manjši sklani skok. Sneg je trd, stopinje so narejene. Zato ni težko splezati. Smučati se pa tega verjetno res več ne da. Za skokom se grapa rahlo položi in se brez posebnosti nadaljuje kakšnih 50 višincev. Potem pa sledi naslednji strmejši del grape. Doslej je bilo vedno tu vse zalito s snegom. Tokrat pa je tu grapa deloma že kopna. Možen pa je tudi obvoz desno po ruševju. Za kopnim delom, se strmina grape ne unese še nekaj 10 metrov.

Potem pa se grapa razširi in položi za nadaljnjih 30 višincev. Kmalu strmina grape spet začne naraščati. Na vrhu tega odseka grapo zapre kratek skalni skok. Ni težko. Le malce sem se moral potruditi , da sem “našel” trd sneg in led, da sta prijela cepina. Marsikje je namreč sneg sipek in ne daje občutka sigurnosti.

Drugi krajši skok od blizu in … 

… od daleč

Sledi še zadnji, izstopni del grape, ki proti koncu postaja vse strmejši. Spet je ponekod potrebno odkopati sipek sneg, da pridemo do trdega (zanesljivega) snega spodaj. Z izstopnega sedlca, smer vodi čez ruševje proti grebenu Begunjske vrtače. Nato sledi še nekaj minut sprehoda do vrha gore.

 Zgornji del grape

Pogled po grapi navzdol

Z Begunjske vrtače sem nadaljeval še na Veliki vrh Begunjščice. Sestopil pa sem po Centralni grapi. Nazaj grede, na Zelenici, sem srečal toliko (turnih) smučarjev, kot jih včasih ni niti na kakšnem smučišču. Zaenkrat je snega še dovolj za smuko čisto do Ljubelja.

Na vrhu Begunjščice

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič