Zimska gorniška sezona gre proti koncu. V dolini je že čista pomlad. Enako velja tudi za južna pobočja v hribih. Le še v večni senci severnih sten, ostajajo zaledeneli slapovi, mraz in pa prave zimske razmere. Pa še tu je snega občutno manj kot ga je bilo lani. S Petrom sva se odpravila na Jezersko, v dolino Ravenske Kočne, kjer pod ostenji Grintovcev leži nekaj najbolj plezanih slapov (Ledinski slapovi, Vikijeva sveča in Sinji slap). Preplezala sva Sinji slap.
Cesta je splužena do konca doline. Naprej pa so speljane široke proge za tek na smučeh. Glede na oblico snega bodo tu lahko tekli vsaj še nekaj tednov. Dostop do Sinjega slapu je razmeroma kratek, saj ta leži točno pod Češko kočo. Vseeno je malce skrit, ker do njega vodi krajša grapa, kjer je ob pomanjkanju snega lahko tudi skalni skok.
Gneča navez v slapu je bila precejšnja. Na srečo je slap dovolj širok, da lahko plezati dve navezi hkrati. Prvi raztežaj ni pretirano strm in vodi do sidrišča (svedrovec) v spodmolu. Zatem smer poteka v desno po položni poševni plošči. Tu je bilo zelo malo snega. Sledi kratko snežišče in že se začne vršni del slapu. Položnejši del slapu poteka po skrajni desni. Midva pa sva ga preplezala po levi strani, kjer je vsaj na začetku skorajda vertikalen. Iz vrha slapu sledi še položna izstopna grapa, ki se izteče nekaj 10 metrov levo od Češke koče. Sicer pa so bile razmere za plezanju zelo dobre.
Nazaj v dolino sva sestopila deloma po markirani poti, deloma pa s spusti ob vrvi skozi gozd in ruševje. Sam sem imel plezanja dovolj. Peter pa je splezal še spodnji del Vikijeve sveče. Sama Vikijeva sveča je počena in ni več varna za plezanje.
Zgornji in spodnji del Vikijeve sveče
Vikijeva sveča in Teranova smer
Lep gorniški pozdrav,
Bojan Ambrožič