36. Istanbulski maraton

Že tri mesece živim v Istanbulu. Zato bi bil pravi greh da se ne bi udeležil 36. Istanbulskega maratona. Posebnost tega maratona je ta da gre za edini maraton, ki poteka na dveh različnih celinah. Maraton se namreč začne Azijski strani Istanbula, prečka Bospor in se konča na Evropski strani.

ENGLISH:

I have participated on the 15 km event of the 36th Istanbul marathon. During the race not everything went went accroding to my plan. Nevertheless I have achieved 37th place overall among more than 4000 participants in the event. Thanks to Sabanci University for support.

10665273_10204361307525747_8400771823687341182_n

Foto: Igor Zonik

Za pravi maraton sem preslabo pripravljen, saj sem bil bolan. Zato sem se odločil za nastop na krajši, 15 km, razdalji. Polmaratonske proge, ki bi mi v tem trenutku najbolj ustrezala pa ni bilo. Večino časa treniram tako da tečem na 3.7 km dolgi krožni progi ob ograji, znotraj, kampusa univerze, saj je izven ograje preveč nevarno. Na ta način sem bolj kot vzdržljivost, treniral hitrost ter psiho in moram reči da sem zgolj v petih tednih praktično iz tekaške nule prišel v kar solidno tekaško formo.

Most čez Bospor povezuje Azijo in Evropo ter predstavlja začetek Istanbulskega maratona

Istanbul je za Slovenske razmere res nepredstavljivo ogromno mesto. Sam živim kar kakšnih 50 km od centra mesta, kjer poteka maraton. Na srečo je naša univerza organizirala posebni avtobusni prevoz na štart teka.

Štart tekme je bil na avtocesti pred začetkom mostu čez Bospor. Z Matjažem (drugim Slovencem iz kampusa) sva pretekla kar približno dva kilometra da sva pretekla vse štartne bloke. Gre za neprimerno večji maraton kot je npr. Ljubljanski. Ker sta štart in cilj na različnih mestih, so nam opremo na cilj prepeljali v posebnih avtobusih. Vendar sem le upal na srečo, da bom med tisočimi nahrbtniki, v cilju nekako našel svojega.

Postavil sem se čim bolj v ospredje štartne kolone, tako da je bilo med mano in Kenijci le nekaj deset metrov. Upal sem da se bom na ta način izognil prerivanju med počasnimi tekači. Pa se ni izšlo. Čez cel (1,5 km dolg) Bosporski most in še dlje sem delal slalom med tekači da sem končno ušel gneči in našel skupino tekačev, ki je imela primeren tempo.

Foto: Igor Zonik

Počutil sem se odlično, moje noge so bile super, vremenske razmere še bolj. Vendar mi je tokrat zagodla začetniška napaka. Zaradi treme pred štartom tekme, me je močno zvilo na veliko potrebo. Zadržal sem in upal da me bo po štartu minilo. Vendar je bilo z vsakim kilometrom huje. Kmalu se mi je zdelo, da bom eksplodiral. V takem stanju enostavno nisem mogel teči. Prvič se mi je zgodilo da na kaki tekmi nisem trpel zaradi napora. Ne, saj ga ni bilo.

10 km sem pretekel s časom nekaj pod 36 minut, kar niti ni tako zelo slabo, ampak dobro vem in sem razočaran, ker vem da bi z lahkoto tekel vsaj minuto hitreje. Tu sem na zelo prijetno presenečanje, saj so navijači klicali moje ime: “Bojan, Bojan!” Najlepša hvala, vi ne veste kako je bilo to lepo slišati sredi Istanbula. V resnici je na tej tekmi nastopilo okrog 40 Slovenskih maratoncev. Z izjemo tega navijačev iz njimi pravega tekaškega vzdušja ni bilo. Je na Ljubljanskem maratonu 100 krat bolje.

10629557_10205278662909799_2820556348675237302_n

V cilj sem pritekel s časom okrog 56 minut 59 sekund, kar je zadoščalo za kar 37. mesto absolutno. Če odštejem še 11 Kenijcev in Etiopijcev, ki so bili pred mano sem bil razmeroma visoko uvrščen. Zato niti ne bi bil razočaran, če bi prišel skurjen v cilj s tem časom. Razočaran sem predvsem zato ker mi ni uspelo iz svojih nog iztisniti vsega tistega kar sem imel.

S to tekmo se je nekako zaključila moja tekmovalna tekaška sezona za leto 2014. Gre za leto, ki si ga bom zapomnil po tem da sem nastopil na zelo majhnem številu tekem, saj sem vso svojo formo uspešno tempiral za nastop zgolj na eni tekmi – za Svetovno prvenstvo v gorskem maratonu v ZDA, kjer sem odtekel nad pričakovanji. Poleg uradnih tekem sem odtekel tudi kar nekaj neuradnih ultratrailov med katerimi je bil T24 zagotovo najtežja stvar, ki sem se jo kdaj lotil. Planiram da bom naslednjo tekaško sezono 2015 začel že 3. januarja, kjer bom tekel na 46 km dolgem Knap trailu po Posavskem hribovju.