Kamnitnik je majhno plezališče na griču sredi Škofje Loke. Z vozili se pripeljemo povsem pod steno. Tako da dostopa ni. Tudi s parkirnim prostorom ne bi smelo biti težav. Plezališče je urejeno v opuščenem kamnolomu značilno rdečega, tako imenovanega, škofjeloškega konglomerata. Vendar naj ne bo skrbi, ko omenjam besedo konglomerat, saj je kamnina zelo stara in zato dobro vezana. Zato ni nobenega strahu, da bi se iz stene izpulil kak kamen. Od daleč vse skupaj zgleda zelo podobno  kot apnenec. V resnici tudi gre za bloke krednega apnenca, ki so se v oligocenu (pred približno 30 milijoni let) začeli počasi litificirati v ta lep okrasni kamen. V Škofji Loki je iz tega kamna narejeno Marijino znamenje.

Danes je bilo v Kamnitniku prav prijetno toplo. Dodatno pa k “topli skali” pripomore tudi južna lega plezališča. Zaradi vseh naštetih udobnosti, pa je v plezališču pogosto gneča. Vse smeri v Kamnitniku so zelo kratke (dolge do 10 m, večinoma še manj). Zato povsem zadostuje že 30 m dolga vrv. S Kajo sva v plezališču preplezale vse lažje smeri (Raz, Ovčka, Kajmak, Klini, Culoir ..). Od vse naštetih se mi zdi najbolj zanimiva smer Culoir, ki je res kratka, ampak postreže z zelo zanimivim kaminskim plezanjem. Treba je dati noge skorajda v špago. Potem pa gre skorajda brez rok. Če ne bi bilo tega kanala, ki omogoča kaminsko plezanje, pa bi smer imela težavnost vsaj 6a.

Potem ko sva preplezala vse lažje smer, sva se odločila da se še malo navijeva v težjih smereh. Problem s težjimi smermi pa je v tem da so pogosto tako težke, da ni variante da bi lahko napeljala smer. Na srečo se da na Kamnitniku brez težav priti nad plezališče. Tu pa so nameščene posebne rinke, ki so zabetonirane v skalo. Na te rinke sva potem naredila abzajl, vrv potegnila skozi sidrišče in tako naredila top rope varovanje. Potem pa sva se lahko igrala v težjih smereh, kot so Nemeza, Friko in Pedrova. Pet ur plezanje v Kamnitniku je minilo kot bi trenil.

Mene pa je počasi že začel mikati Kamnitnikov višji sosed Lubnik. Tako sva zaključila s plezanjem. Sam pa sem mimo Škofjeloškega gradu odtekel še na Lubnik. Pot mimo gradu na Lubnik je res lep speljana in postreže s številnimi gorsko-tekaškimi užitki. Zaradi tega ker ni strma, pa je mogoče trenirati tudi hitrost v klanec.

Škofja Loka z označenim plezališčem Kamnitnik ter potjo na Lubnik mimo gradu

• Opis plezališča s smermi: http://plezanje.net/climbing/db/showCrag.asp?crag=592