Sem človek, ki ima rad sonce. Zato je Sonce velikokrat predmet mojih blogerskih obrekovanj; predvsem z vremenskega vidika. Vreme v Slovenije, sploh na Gorenjskem, je na žalost večinoma brez sonca. In letos sploh ne vem če smo ga kdaj v dolini doživeli.

Sončna pega AR 1944, Vir: Space.com

Po drugi strani pa imam rad Sonce tudi iz astronomskega vidika, kar v resnici Sonce tudi je – zvezda. Sonce je zvezda s premerom 1,39 milijona kilometrov, kar je primerljivo s 3,6 razdaljami med Zemljo in Luno. Ta podatek se na prvi pogled zdi nepomemben, ampak je ključ do enega najlepših naravnih pojavov, ki jih je mogoče opaziti v celotnem Sončnem sistemu – do popolnega Sončnega mrka. Delne sončne mrke je mogoče opazovati na vseh planetih, ki imajo naravne satelite (torej povsod razen na Veneri in na Merkurju). Roverji so na Marsovem površju celo večkrat posneli tovrstne pojave.A, le na Zemlji je (za enkrat še) mogoče opazovati popolni sončni mrk. Razlog je neverjetno naključje v tem da je Sonce ravno 400 krat bolj oddaljeno od naše Lune in hkrati da je Lunin premer natanko 400 krat manjši od Sončevega. Če ti dve naključji “seštejemo” dobimo da je Lunin navidezni premer na Zemljinem “nočnem” nebu natanko enako velik, kot Sončev. In ob “slučajih” ko Luna navidezno prečka Sončevo ploskev dobimo popoln sončni mrk. Ne bo pa vedno tako, saj se Luna vsako leto od Zemlje odmakne za 2,5 cm, kar pomeni da čez 600 milijonov let popolnih mrkov na Zemlji ne bo več.

Moj teleskop, s zasenčenim listom papirja kot projekcijskim zaslonom za opazovanje površine Sonca.

Tokrat seveda nisem opazoval sončni mrk, saj bo naslednji viden pri nas šele leta 2081. Sem pa opazoval sončevo površino oz. fotosfero, ki je trenutno prekrita s številnimi sončevimi pegami. Smo nekje na višku 11,1 letnega sončevega cikla, ko je sončevih peg največ. Pred nekaj dnevi se je na Soncu pojavila ena največjih peg v zadnjih letih – z imenom AR 1944. Žal pa jo zaradi slabega vremena nisem mogel opazovati. Danes sem jo ujel še za las preden se skrije na drugo stran Sonca. Sonce se namreč zavrti okrog svoje osi v 25,4 – 33 dneh.

Sonce, kot sem ga posnel. Žal so pege precej slabe vidne kot s prostim očesom, ker fotoaparat ni uspel izostriti peg. 

Sončne pege so videti črne, ker gre za območja z nižjo površinsko temperaturo in povišano magnetno aktivnostjo. Pege pa so tudi izvor geomagnetnih neviht, ki jih na zemlji zaznamo kot polarne sije. In sončna  pega AR 1944 je povzročila nastanek zelo svetlih polarnih sijev, katerih fotografije si lahko ogledate tule: http://spaceweathergallery.com/aurora_gallery.html

• POZOR: Opazovanje Sonca brez ustreznih znanj in izkušenj je lahko zelo nevarno!

Lep astronomski pozdrav,

Bojan Ambrožič