Pred mesecem dni je na Ratitovcu potekala izbirna tekma, kjer sem se uspel uvrstiti v Slovensko reprezentanco za nastop na Evropskem prvenstvu v gorskem teku. To ni bilo prvič da sem uspel prebiti v reprezentanco, saj sem se pred petimi leti še kot mladinec udeležil Svetovnega prvenstva v gorskem teku v Švici. Zato sem bil zelo vesel da se mi je po tolikih letih spet uspelo preriniti med najboljše Slovenske tekače.

Slovenska reprezentanca v gorskem teku (Zgoraj z leve: Simon Alič, Jošt Lapajne, Edvin Kosovelj, Anže Božič, Rok Bratina, Mitja Kosovelj, Tim Kovačič, Gašper Bregar, Bojan Ambrožič, Borut Malavašič in Rafael Krkoč. Spodaj z leve: Lea Einfalt, Lucija Krkoč, Mateja Kosovelj, Neja Kršinar, Monika Bajc in Andreja Godec)

Bil sem poln entuziazma da bom lahko nastopil na tako velikem tekmovanju. V načrtih sem si sestavil zelo težak plan treningov, ki je ustrezal konfiguraciji proge, ki me čaka na Evropskem prvenstvu. Žal pa sem imel na pripravah kar nekaj težav, zaradi česar nisem uspel trenirati na takem nivoju kot bi  si želel.

 Masiv Musale in pa zadnjih šest naše kilometrov proge

Evropsko prvenstvo v gorskem teku je letos že drugič v zgodovini potekalo v Bolgariji. In sicer v smučarskem središču Borovets, ki leži na pobočjih Musale (2925 m) – najvišje gore celotnega Balkana. Celo veliko bolj znani Grški Olimp je 14 metrov nižji od Musale. Zato sem sklenil teči na vrh gore, če bo le čas. Musala (podobno kot pri nas Triglav) predstavlja center narodnega parka Rila, ki zajema Rilsko pogorje, kot najvišji del Rodopskega gorovja. 

Ogled proge

V Borovets smo prispeli po 16 urah (večinoma nočne) vožnje. Ker dolga vožnja izžame noge, smo se odločili da si jih pretegnemo tako da se odpravimo na ogled proge. Članska proga je dolga 11.8 km s 1152 m višinske razlike. Začetek je bil v centru Borovetsa na nadmorski višini 1350 m, cilj pa na zgornji postaji gondolske žičnice na višini 2360 m. Vmes pa se proga celo vzpne na 2460 m, kar je že skorajda višina Kredarica. To pa so že take nadmorske višine, kjer pomanjkanje kisika že znatno vpliva na športne dosežke. Mene je pa precej bolj kot kisik, skrbel kilometer dolg spust pred ciljem. Zelo mi je odleglo, ker se je izkazalo da tehnično ni zahteven. Pa tudi če si že tu zvijem gleženj, pridem do cilja tudi po kolenih, če bo to treba.

 

Otvoritvena slovesnost

Naslednji dan smo skorajda v celoti namenili počitku in pa tehničnim pripravam na tekmovalni dan ki bo sledil. Zvečer je potekalo slovesna otvoritev prvenstva s prihodom vseh reprezentanc na prizorišče. Potem pa je le nastopil ta veliki tekmovalni dan. Na srečo sem se počutil odlično. Tudi nervozo sem pustil na stranišču. Štart je bil v bližini našega hotela, tako da ni bilo odvečnih skrbi s prihodom na prizorišče. Štart članov je bil nazadnje. Zato smo lahko štarte mladincev in članic opazovali kar s hotelskega balkona.

Kabinska žičnica pripelje na višino 2350 m

Tekmovalni program pa so odprle mladinke. Tu smo Slovenci imeli velikega aduta – smučarsko tekačico Leo Einfalt. Glede na njene odlične rezultate vse kaže da gre po poteh Petre Majdič. Lea je upravičila vlogo ene izmed favoritinj in osvojila bronasto medaljo. Takoj za tem so se na 8 km dolgo progo s 1015 m višinske razlike podali mladinci. Zmaga je odšla v turške roke, med našimi pa je z odličnim šestim mestom presenetil Rok Bratina. Rok se sicer ukvarja s cestnim kolesarstvom. Pred nekaj meseci pa je na kolesu doživel hujšo nesrečo, zaradi česar ni mogel več trenirati in se je odločil da se preizkusi v gorskem teku. Še grdo poškodovan se je na teku v Planici uvrstil med deseterico. Tokrat na Evropskem prvenstvu pa je dosegel celo najboljšo slovensko mladinsko uvrstitev.

 

Mladinca  Lea Einfalt in Rok Bratina

Na isti progi kot mladinci so nastopile tudi članice. Zmagala je Avstrijska atletinja Andrea Mayr, sicer specialistka za gorski tek navkreber. S tretjim mestom ji je tesno sledila naša gorska tekačica Mateja Kosovelj. Le kdo bi si mislil da bo Slovenija odnesla z enega prvenstva odnesla kar dve medalji.

V ciljnih metrih

Nazadnje smo se na najdaljši progi pomerili še člani. Konkurenca je sestavljalo 76 tekačev iz več kot 20 držav. Sam sem vedel da ne bom ravno med najboljšimi. Poleg tega  nisem bil v najboljši formi. Zato nisem imel nobenih pričakovanj. Od sebe sem zahteval le to da iz sebe iztisnem vse atome moči. V štartnem prostoru sem se postavil čisto v ozadje, saj sem vedel da bo štart hiter in nisem hotel da me “povozijo”. In res je bil štart ekspresen. Pri nas tega nismo vajeni, saj se ponavadi zažene le najboljših nekaj tekačev. Po 200 metrih se je začel prvi položen klanec. Že tu so omagali slabše pripravljeni tekači. Naslednja dva kilometra se je proga položno vzpenjala po kolovozu. Ves čas sem počasi pridobival na mestih.

Najboljše mladinke

Po dveh kilometrih pa smo pritekli do prve resne strmine na progi. Tu sem kar po tekoče traku prehiteval tekače. Zelo sem se že približal tudi reprezentančnemu kolegu Gašperju Bregarju. Prehitel sem tudi dva Turka, ki sta v klanec hodila, vmesne ravnine pa sta dobesedno prešprintala. Tako smo se prehiteli najmanj petkrat. Želel bi si da se ta del ne bi končal, saj sem zelo dobro ujel korak. Ustrezala mi je tudi podlaga, ki je bila nekoliko specifična zgrajena – iz preperine granitnih kamnin. Žal je po klancu po treh kilometrih zmanjkalo strmine. Na ravnem pa  tudi optimalno pripravljen nisem konkurenčen. Višje je proga postala vse bolj tehnično zahtevna, saj smo nekaj časa tekli celo po potoku. Gleženj je zaenkrat tudi še ostal cel. Na sedmem kilometru je proga zopet postala strma. Večina tekačev pred mano je tu hodila, sam pa sem klanec pretekel z lahkoto in pridobil nekaj mest. Dober kilometer pred ciljem smo prišli do najbolj strmega dela proge. Tu je bilo tako strmo da nihče ni tekel. Vseeno sem sam s hitro hojo pridobil še eno mesto. Proga je bila tudi travnata, mehka, prav užival sem. Vendar me je v mislih že spreletaval srh da se bo zdaj zdaj začel spust. In res sem si po le nekaj metrih spusta zvil desni gleženj. Na srečo sem si gleženj zvil dokaj hitro, ko še nisem razvil velike hitrosti teka. Zato sila ni bila velika in poškodba ni bila tako huda kot bi bila. Po zvinu sem nadaljeval brez ustavljanja,  vendar je bil tek bolj podoben šepanju. Potem pa sem pritekel mimo reprezentančnih kolegov, ki so tak oglasno navijali da sem pozabil na gleženj in uspel iz sebe iztisniti tisto zadnje kar je ostalo.

Najboljše članice

V cilju smo bili deležni celovite oskrbe. Organizatorji so poskrbeli za vsakega slehernega udeleženca, ponudili kisik, zdravnika. Sam na srečo tega nisem potreboval. Pač pa je v nezavest padel nek Turški atlet, ki sem ga prehitel že v začetnem delu tekme. Prepričljivo zmago si je pritekel Italijan Bernard Dematteis. Šestkratni Evropski prvak in  naš znanec z Grintovca, Planice in Šmarne gore Ahmet Arslan je končal na tretjem mestu. Naš najboljši gorski tekač Mitja Kosovelj je v zelo zgoščeni konkurenci zasedel 14. mesto. Sam sem zasedel 54. mesto.

 

Lea in Mateja

Povratka v dolino smo bili v Slovenski reprezentanci zelo veseli, saj smo komaj čakali na podelitev bronastih kolajn Lei Enfalt in Mateji Kosovelj. Res sta odtekli vrhunsko.  Uspehu smo kot se spodobi nazdravili s penino. Še enkrat hvala dragi kolegi in kolegice za vaše vrhunske dosežke v gorskem teku, da te vrstice lahko pišem s takim veseljem! Prav tako hvala trenerski ekipi v postavi Rafael Krkoč, Edvin Kosovelj in Borut Malavašič, za dobro organizacijo in podporo tekmovalcem. Enako velja tudi velika zahvala Bolgarskim gostiteljem, ki so z vrhunsko organizacijo prvenstva prekosili sami sebe.

Takole smo nazdravili uspehom

• URADNI REZULTATI: http://borovets2013.eu/
• Uradno poročilo na Gorski teki: http://www.gorski-teki.si/objave/2013/EP2013_porocilo.pdf

• Mladinke:
  1.mesto: Albrecht Melanie,GER: 25:49
  3.mesto: Lea Einfalt: 27:06
  35.mesto: Monika Bajc: 33:16
• Mladinci:
  1.mesto: Ramazan Karagos, TUR: 48:51
  6.mesto: Rok Bratina: 51:29
  24.mesto: Anže Božic: 55:13
  28.mesto: Jošt Lapajne: 55:43
  32.mesto Tim Kovačič: 56:49
• Članice
• 1.mesto: Andrea Mayr, AUT: 51:49
  3.mesto: Mateja Kosovelj: 53:08
  27.mesto: Lucija Krkoč: 58:42
  29.mesto: Neja Kršinar: 59:24
  54.mesto: Andreja Godec: 1:07:42
• Člani
  1.mesto: Bernard Dematteis, ITA: 56:30
  14.mesto: Mitja Kosovelj 59:56
  44.mesto: Simon Alič     1:04:13
  47.mesto: Gašper Bregar 1:04:35
  54.mesto Bojan Ambrožič   1:08:02
• Arhiv svetovno prvenstvo v Crans Montani: https://bojanambrozic.wordpress.com/2008/09/15/world-mountain-running-trophy-2008-crans-montana-14-9-2008/

Lep gorsko-tekaški pozdrav,

Bojan Ambrožič