21. Posvetovanje slovenskih geologov

V petek, 29. marca, je v prostorih Oddelka za geologijo, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, potekalo že 21. Posvetovanje slovenskih geologov. Namen posvetovanja je da se enkrat na leto zberemo slovenski geologi in da prisluhnemo rezultatom raziskav, ki so bile opravljene v preteklem letu.

Tako se je tekom dneva zvrstilo kar 52 zanimivih predavaj v katere je bilo neposredno udeleženo več kot sto različnih raziskovalcev. Res je da sem že enkrat govoril da je geologija zelo široka veda in da je celo za šolanega geologa težko da bi se na vse spoznal. Vendar tokrat je bila ena tistih redkih priložnosti, ko smo slušatelji imeli priložnost prisluhniti skorajda celotnemu naboru geoloških znanosti. Predavanja so bila razvrščena v 13 tematskih sekcij, ki so zajemala hidrogeologijo, stratigrafijo, geokemijo, mineralogijo, geofiziko, inženirsko geologijo, paleontologijo in geologijo krasa. Poleg predavanj je bilo predstavljenih tudi deset posterjev.

Posvetovanje_geologov_13-32Foto: Erazem Dolžan

Poudarek pa ni bil samo na golih predavanjih, ampak tudi na odprti diskusiji s strani poslušalcev. Mislim da je to zelo dobro, saj se nam v znanosti precej rado primeri da zelo v detajle in zelo ozko usmerjeno študiramo določen problem, hkrati pa pozabimo na določeno stvar, ki je preveč očitna, da bi jo spregledali. Zato je tu priložnost da nas slušatelji opozorijo da smo spregledali preveč očitno in nas s svojimi pripombami in predlogi usmerijo na pravo znanstveno pot. Mislim da je to edini način da lahko znanost napreduje. Znanost se mora motiti! Vsaka razrešena napaka je korak bližje resnici.

Geološko posvetovanje so odprli glavni organizator doc. dr. Boštjan Rožič, dekan NTF-ja prof. dr. Jakob Likar in pa predstojnik oddelka za geologijo prof. dr. Mihael Brenčič. Uvodno predavane je bilo posvečeno Karlu Hinterlechnerju, začetniku slovenske geologije in človeka, ki je po besedah predstojnika: “Najbolj zaslužen za obstoj geologije  kot oblike študija na visokih šolah pri nas.” Sledila so številna predavanja. Številčno najbolj zastopan je bil Geološki zavod ter seveda NTF. Svoje raziskave pa so predstavial tudi nekatera slovenska podjetja kot so npr. Harphasea, IRGO in Geoarh.

Z zanimanjem se poslušal npr. predavanje Tamare Ferjan o študiju ustekleničene vode pri nas. Raziskovalci so ugotavljali kako se spreminja kvaliteta zaprte v PET plastenke ustekleničene vode proizvajalcev Radenska, Dana, Kostele,.. Pri tem so prišli do zanimive ugotovitve da v dveh letih skozi tovarniško zaprto plastenko uide (izhlapi) kar do 5 % vode. Močno pas tudi spreminja kemijska in izotopska sestava vode – celo dovolj da se da ugotoviti kako dolgo je bila določena voda v plastenki. Petra Činč nam je predavala o podmorskih izlivih sladke vodi pri Izoli. Italijani celo razmišljajo da bi to vodo izkoriščali v balneološke namene.

Posvetovanje_geologov_13-172Foto: Erazem Dolžan

Vsem zanimivo se je zdelo tudi predavanje Nadje Zupan o kraških pojav na Marsu, čeprav resnici na ljubo ni sodilo med najbolj znanstvena! Ja, prav ste slišali. Tudi na Marsu morda najdemo kraške pojave. Vendar ne v apnencu, ampak v evaporitnih mineralih. Take oblike krasa v Sloveniji ne najdemo, je pa dobro znana in raziskana marsikje po svetu. Za nastanek krasa na Marsu je bila potrebna tudi tekoča voda. Problem je samo ta da je trenutno Marsova atmosfera preredka, da bi omogočala obstoj tekoče vode. Številni dokazi Ameriških in Evropskih sond ter robotov s površja Marsa, pa kažejo da je nekoč v preteklosti površje Marsa prekrivalo nekaj oceanov oz. jezer. Voda na Marsu sicer je, vendar  v obliki ledu v obeh polarnih kapah, v obliki pare v atmosferi ter v obliki permafrosta. Marsovi polarni kapi na prvi pogled delujeta zelo podobno kot obe Zemeljski.  Vendar jih v resnici  v veliki večini (85 %) sestavlja t.i. suhi led oz. zmrznjen CO2. Vseeno pa je v obeh polarnih kapah dovolj vodnega ledu, da če bi ga lahko stalili, bi ves Mars prekril okrog meter debel ocean. Žal pa ta trenutno tudi hipotetično ne more obstajati, ker je atmosfera preveč redka – tlak znaša le do okoli 7 mbar oz. okoli 150 krat manjši kot je na Zemlji. Skratka raziskovanje Marsa je zelo zanimiva tematika, ker se jo lahko loti prav vsakkdo, saj je velika večina slik, ki jih posnamejo sonde že nekaj dni kasneje javno dostopnih na internetu. Tudi sam sem (se sploh v preteklosti) precej posvečal takim raziskavam, Mars sem tudi teleskopsko opazoval. Zanimivo pa je bilo prisluhniti kaj so o tem ugotovili drugi in to da jih potem v Nasi niso jemali resno. Vendar če na Marsu že ni krasa – eno je zagotovo – puščave in z njimi sipine zagotovo so. Nekatere med njimi so celo zelo podobne Zemeljskim, o čemer sem že pisal v tem prispevku.

Med večja razočaranja je sodilo tudi predavanje o projektu o uporabi ploščastih apnencev v Istri in Dalmaciji. Gre za projekt vreden kar dobra dva milijona Evrov. Vendar nas poslušalcev, predavateljica ni uspela prepričati v kakršnokoli koristnost porabljenih sredstev. Na drugi strani smo zopet zelo uživali v predavanju z nekoliko provokativnim naslovom Zakaj je Slano blato slano. Slano blato je seveda znameniti plaz, ki že več kot stoletje grozi vasici Lokavec v Vipavski dolini. Zdi se da je o tem plazu že zdavnaj znano skorajda vse. Vendar nas je predavatelj opozoril da so bile v preteklih raziskavah ravno soli, ki so značilne za ta plaz, skorajda povsem spregledane. Sol s plazu Slano blato je v večini mineral tenardit (Na2SO4) s primesmi sadre (CaSO4*2H2O). Raziskovalci so našli potencialni izvor teh “soli” in prišli do zaključka da ravno te soli močno razžirajo flišno kamnino, kar je eden izmed mehanizmov za to da plaz še naprej plazi. Torej če bi lahko odstranili izvor “soli”, bi lahko upočasnili plaz.

Na geološkem posvetu sem tudi sam imel predavanje z naslovom Hondrule v meteoritu Jesenice. V predavanju sem poskušal predstaviti glavne skupine in tipe hondrul, ki jih najdemo v Mežakelskem meteoritu. Poleg tega pa sem nakazal tudi smer našega nadaljnjega dela, saj nas v meteoritu še kar nekaj stvari močno bega. Zato hitimo naprej z raziskavami in upamo da bomo iz raziskavah meteorita uspeli kaj več izvedeti o nastanku in začetnih pogojih v našem osončju. Poleg tega sem (v manjši meri) sodeloval pri seminarju Geološki vidiki poplav v Podravju – analiza preboja hidroelektrarne Formin, o čemer sem tudi že pisal na blogu.

Ob posvetovanju je izšel tudi istoimenski zbornik, ki vsebuje povzetke vseh predavanj. Mislim da je posvetovanje uspelo in da je prav vsak udeleženec izvedel kaj novega oz. zanimivega,  vse do naslednjič ko se zopet zberemo.

Lep geološki pozdrav,

Bojan Ambrožič 

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s