Slatna, Kreda in Vogli

Dolino za Kopico omejujeta dva zanimiva gorska grebena. Greben Zelnaric, Tičaric ter Kopice je mnogo bolj znan, saj se dviga nad vzhodnim delom Doline Triglavskih jezer. Med tem ko na drugi strani greben Slatne, Krede ter Voglov uživa skorajda popolno samoto. Zato sem se odločil da ga raziščem.

Planina pri Jezeru

Za ogrevanje sem s planine Blato mimo Planine pri Jezeru dostopil na planino Dedno polje. Z Dednega polja pa sem nadaljeval v Dolino za Kopico. Odcepa za neoznačeno pot proti Slatni in Kredi ni težko najti, saj je odlično označen z velikim možicem. Pot sprva preči manjše melišče, nato pa se vzpenja po travah do sedla med Slatno in Prvim Voglom. S sedla sem nadaljeval na travnat vrh Slatne (2077 m) in nato še naprej po grebenu proti jugovzhodu do Krede (2025 m). Z obeh vrhov je odličen razgled na Debeli vrh ter planino V Lazu. Žal jaz nisem imel tako dobrega razgleda zaradi megle, ki se je začela spuščati. Počasi me je začelo skrbeti kako se bom kasneje znašel na brezpotnem svetu Voglov če me ujame v svojo past gosta megla. Vseeno sem začel svoje prečenje proti severozahodu ter se povzpel najprej nazaj na Slatno in nato nadaljeval naprej na Prvi Vogel.

Slatna in Kreda s Prvega Vogla

Stezica na Prvi Vogel vodi točno s sedla po manjšem melišču. Za tem pa nas pripelje na greben po katerem brez težav dosežemo vrh. S Prvega do Srednjega Vogla je le dober lučaj hoje. Na Srednjem Voglu pa me je le ujela gosta megla, tako da nisem videl naprej. Greben pa se na tem mestu razširi na dva dela z vmesno planoto. Zato se je v primeru megle zelo težko znajti. Ni mi preostalo drugega kot da sem prek Prvega vogal sestopil nazaj na sedlo pod Slatno in potem v Dolino za Kopico.

Dolina Za Kopico

Potem pa sem po markirani poti, ki poteka skozi dolino Za Kopico nadaljeval do prevala Vrata. Posebnost na poti je večje brezno tik pod Vrati. Na srečo se je sedaj megla toliko dvignila da sem lahko spet lotil grebena Voglov. Žal pa mi je megla uničila plan da bi se povzpel še na vse tri Vršake. Pa drugič. Z Vrat na Prvi Vogel poteka drobna, a brez težav sledljiva stezica. S Prvega Vogla sem nato sestopil skozi razbit in planotast kraški svet proti Srednjemu in Prvemu Voglu. Tako sem se na Prvi Vogel na tej turi povzpel kar trikrat. Sledil pa je sestop v dolino Za kopico in na pl. Dedno polje.

Planotast svet Voglov

Tokrat je bilo v visokogorju zelo mrzlo in vetrovno

Pa še eno stvar se vam dolžan. Na eni prejšnjih tur sem začel zgodbo o “opečnato rdeči Miheličevi kamnini“, ki se pojavlja pod predvrhom Debelega vrha. Takrat sem postavil hipotezo da gre za močan zmični prelom, ki poteka v smeri severozahod-jugovzhod pod dolini Krme, čez Debeli vrh. Sklepal pa sem da njegovo jugozahodno nadaljevanje poteka ravno čez sedlo med Prvim Voglom in Slatno. Glede na to da sem tu našel identične kamnine, kot na Debelem vrhu, sklepam da je zelo verjetno to tudi res. Vseeno pa moram biti nekoliko samokritičen. Namreč dobršen del gorskih sedel in globeli je vezan na prelome. Zato obstaja možnost da ne gre za isti prelom, ampak kašnega sosednjega. Torej povedano drugače: definitivno gre za prelom, nisem pa imel časa da bi natančno raziskal za katerega. To kar vam pravim je dostikrat problem v geologiji, saj mnogi geologi prehitro iz premajhnega števila podatkov vlečejo preveč natančne zaključke. Sam sem vedno na tisti strani najbolj skeptičnih. Jaz vedno dvomim o neki stvari toliko časa dokler dvom ne postane absurd, pa še takrat ne verjamem povsem. Nekdo je namreč zapisal zelo modro misel: “Dvom je prijatelj znanosti.”

Pogled s Srednjega Vogla na Zadnji Vogel

Seveda nisem imel za en dan še dovolj. Zato sem nadaljeval na planino Ovčarijo in na sedlo Štapce. Samote je bilo konec, saj so se po tej poti zgrinjale trume planincev v in iz Doline Triglavskih jezer. Za konec sem odtekel še na planino Viševnik ter nazaj prek Pl. pri Jezeru na Pl. Blato. Skratka prehodil sem zelo lep grebem. Meni osebno je bil veliko bolj všeč kot npr. Zeleniške špice. Tu ni nobenega plezanja po zoprno izpostavljenem in za zdrs venomer nevarnem grebenu. Lahko preprosto res uživaš v hoji po povsem lahkem, a kljub temu brezpotnem svetu.

Planina Dedno polje