Stenar

Triglav z Dovških vrat

Včeraj gorski tek na Komno, danes Stenar. Cesta v Vrata je bila povsem kopna do začetka zadnjega klanca pred Aljaževim domom. Naprej pa je poledenela. Nekateri so se vseeno uspeli prebiti do parkirišča pred domom.

Stenar

Nadaljeval sem čez Sovatno. Na poti ni snega vse do značilnega izvira ob poti. Že nekaj minut hoje kasneje pot skrene ven iz gozda in odpre se mi čudovit pogled na Severno Triglavsko steno. Ta čudovit razgled me je spremljal potem še cel dan in mi blažil napore. Sneg je bil na srečo zjutraj ravno pravi- dovolj trd da se ni prediralo in hkrati na površini dovolj zmehčan da dereze niso bile potrebne. Skupno je snega sicer zelo malo. Vendar še vedno več kot dovolj da je bila Sovatna v celoti zalita. To so dobro izkoristili predvsem številni turni smučarji. Med vso množico ljudi, ki sem jih danes srečal, sem bil edini brez smuči.

Razor

Na Stenarju

Na Dovških vratcih sem  zavil desno navzgor proti Stenarju. Pristop na Stenar je tehnično nezahteven.  Zadostuje že en sam cepin.  Vendar sem skozi celotno turo vseeno uporabljal kar dva, ker sem na ta način okretnejši. Na vrhu Stenarja je zelo močno pihalo. Zato nisem uspel prav dolgo uživati v razgledih.

Kriški podi

Dan je že dolg in imel sem še precej časa ter volje da bi lahko turo podaljšal še na Križ. Vendar sem si po ogledu terena premislil. Na vrh Križa peljeta dve logični varianti. Vendar sta obe zelo strmi in izpostavljen. Sneg pa je postal zelo slab. Na nekaterih mestih so se na derezah delale “cokle”, na drugih (takoj zraven) pa je bilo ledeno. Zato sem sestopil zelo previdno in počasi. S smučmi bi bilo verjetno še najlažje in najvarneje.

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič