Smetišče Puconci

Smeti. Ena tistih stvari, ki jih nobeden noče. Za večino ljudi se zgodba z njimi konča v hišnem smetnjaku. Za mnoge malomarneže še celo ob njem. Kaj pa se nadalje zgodi s smetmi pa večino niti ne zanima.

Nas pa. Zato smo se študentje 3. letnika geologije odpravili v Center za ravnanje z odpadki Puconci. Gre za enega večjih tovrstnih centrov v Sloveniji. Mogoče se bo slišalo čudno, ampak v Sloveniji je trenutno aktivnih samo pet takih centrov. Ostala odlagališča imajo bodisi težave z okoljskimi dovoljenji ali še pogosteje z okoliškimi prebivalci, ki si takšnega centra seveda ne želijo v svoji bližini. Dodatno komplikacijo pa povzročajo še bitke med župani, ki si vsi po vrsti želijo tak regionalni center v svoji občini, saj to prinaša veliko denarja.

Ogromen kup sveč

Odlagališče v Puconcih takšnih težav na srečo nima. Zgradil so ga že  leta 1989. In prvih 20 let njegove uporabe se je smeti samo vozilo na deponijo. Sortiranje odpadkov ni obstajalo. Smeti na deponiji niso niti zbijali da bi prihranili na prostoru. Tako je hitro sredi odlagališča zrasla prava gora odpadkov. Kup smeti je do leta 2003 postal že tako visok, da bi se lahko vse skupaj podrlo. Zato so bili primorani prvo odlagališče sanirati in zapreti.

Neločeni odpadki čakajo na sortirni proces.

Šele po letu 2001 so se zadeve obračati na bolje. Na deponijah, kot je ta v Puconcih je začelo zmanjkovati prostora. Umestitev novih odlagališč v prostor pa je zaradi konfliktov med prebivalci na eni strani in župani na drugi strani, danes popolnoma nemogoča. Zato je bila država končno prisiljena sprejeti ukrepe o odgovornejšem ravnanju z odpadki.

Delavci sortirajo smeti

Zanimivo (žalostno) je to da je država prve preproste okoljske sprejela, kasneje kot npr. izredno kompleksno davčno zakonodajo, ki jo razen parih ljudi na DURS-u nihče ne razume. Jasno je da državo (okoljsko ministrstvo) ne zanima čisto okolje, ampak izključno denar, ki ga pod pretvezo varovanja okolja poberejo državljanom. Lep primer takšnega državnega “ukrepa” je glede starega papirja. Še v mojih mladih letih, smo osnovnošolci rad in z veseljem zbirali star papir. Tistih nekaj zbranih Tolarjev, pa je šlo za končni izlet. Danes tega na Osnovnih šolah ni več! In to samo zaradi tega, ker je država star papir obdavčila. Starši osnovnošolcev zato izgubijo otroške doklade! Znan pa je tudi primer, ko je nek študent zbral za par Evrov starega papirja. Potem pa ni navedel tega “dohodka” v dohodninski napovedi. Zato ga je DURS kaznoval z nekaj 100 € globe. Hudobna in malomarna država!

Kompostarna

Pa vrnimo se nazaj v Puconce. Kot rečeno so se zadeve začele po vstopu Slovenije v EU premikati na bolje. V Puconcih so deloma tudi z Evropskih denarjem začeli graditi sodoben center za ravnanje z odpadki. Projekt poteka v dveh fazah in bo v celoti končan v letu 2013. Njihov cilj je da bi v prihodnosti sortirali vse mešane komunalne odpadke. Danes jim to uspeva le deloma, ker še ni zgrajena vsa infrastruktura. Mešane odpadke se loči na organske in neorganske. Organski odpadki so transportirani v kompostarno, kjer iz njih pridobijo kompost. Letno lahko pridobijo okoli 1100 ton komposta. Tega pa potem glede na kvaliteto ločijo v tri razrede. Najbolj kakovosten kompost pa prodajajo, kot hranilno zemljo za lončnice in vrt.

Bale sortiranih odpadkov pripravljene za reciklažo

Odpadki, ki v Puconce pridejo že v sortirani obliki pa se nadalje sortirajo v posebni hali imenovani Sortirnica. V Sortirnici že deloma ločene odpadke sortirajo na nadaljnjih 25 frakcij. Npr. plastiko ločujejo glede na barvo (na zeleno, modro ter prozorno) ter glede na material (polietilen, polipropilen). Nekaj dela opravijo stroji, elektromagnet. Večino sortiranja pa poteka še vedno ročno. Kak ducat zaposlenih dobesedno  živi in dela ob smeteh, ki šibajo mimo njih po tekočem traku.  Ti delavci bi vam že znali povedati da je današnji kruh »zelo težak in umazan«. Ločne frakcije odpadkov se nazadnje stisnejo v bale, ki so tako pripravljene za odvoz v reciklažo.

Kompakter- 30 t težek stroj za kompaktiranje odpadkov na deponiji

Tisti odpadki, ki jih bodisi ni mogoče reciklirati, bodisi niso biološko razgradljivi, pa končajo na odlagalnem polju (deponiji) odpadkov. V CERO Puconci se trudijo da bi bilo takih odpadkov vse manj. Včasih so to končali prav vsi odpadki. Danes pa to znaša okoli 40.000 ton letno. Do leta 2013 pa načrtujejo zmanjšanje na 11.500 ton letno. Tudi pri sami izgradnji odlagalnih polj je prišlo do sprememb (na bolje). Pri starem odlagalnem polju (ki je že zaprto) se ni izvedlo nobenih ukrepov za zaščito podzemne vode. Vse izcedne vode iz kupa odpadkov so naravnost poniknile v podtalnico.

No in če se vam je zdelo čudno kaj geologi delamo na smetišču, je odgovor ravno v tem. Hidrogeologija je tista veda, ki proučuje podtalnico in ugotavlja kako jo bodisi zaščititi bodisi uporabiti kot pitno vodo. In če še niste vedeli se 90 % slovenskega prebivalstva oskrbuje ravno s pitno vodo s podtalnice. Tudi večina vod, ki jo nam prodajajo v plastenkah ni iz kakega alpskega izvira kot govorijo reklame, ampak gre ravno za načrpano podtalnico. Iz omenjenih razlogov je hidrogeologija in zaščita podtalnice zelo pomembna znanost.

Vrtina za merjenje višine in kvalitete podtalnice. Za več informacij glej blog: https://bojanambrozic.wordpress.com/2010/12/22/vrtanje-na-plecnikovem-stadionu/

Raziskave kažejo da je staro odlagalno polje precej onesnažilo podtalnico, ker nima nobene zaščite. Novo (trenutno aktivno) odlagalno polje pa ima spodaj za vodo neprepustno (HDP) folijo. Torej je spodaj neke vrste bazen v katerem se zberejo od smeti onesnažene izcedne vode. Te izcedne vode pa so speljane v lokalno čistilno napravo, kjer se toliko očistijo da so primerne za izpust v okolje. S temi ukrepi se podtalnica ne onesnaženje več, razen na tistem mestu, kjer zaščite folije ni. v Puconcih naj bi bilo prostora za smeti še vsaj do leta 2030.

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s