Butinarjeva grapa s prečenjem do Zadnje Mojstrovke

Negotova vremenska napoved  naju je z Erazmom prisilila, da sva si izbrala več različnih ciljev.

Butinarjeva grapa

Vstop v grapo

Toda zjutraj naju niso presenetili napovedani oblaki, ampak popolnoma jasno nebo. “Greva v Butinarjevo grapo v Mojstrovki!” sva bila enotna. Vedno imam pri takih turah kar nekoliko slabo vest, ko se z avtomobilom pripeljem do polovice hriba – v tem primeru 1611 m visoko na prelaz Vršič. Ture sem navajen začenjati v dolini in ne na polovici poti. Ampak naj mi danes bo oproščeno, saj nimam cel dan časa.

Kaj je lepšega, kot pa pikanje v grapi

Butinarjevo grapo se z Vršiča lepo vidi in jo ni mogoče zgrešiti, saj je prva grapa desno od Vratc (prehoda kjer vodi normalna letna pot). Po plazu do vstopa v grapo je približno 20 -30 minut hoje.  Toplo priporočam vzpon v čim bolj zgodnjih jutranjih urah. Midva sva bila (ob sedmih)  že kar pozna. Sonce se je takrat že močno upiralo v grapo. Snežišče pod grapo je bilo že povsem južno, sama grapa pa je na srečo ostala še trda in ledena. Izrazitem skoku sredi smeri sva se izognila po levi strani -večinoma po snegu in ledu, v manjši meri pa tudi po skali. Prav na tem mestu je naklon smeri tudi največji. Potem pa težavnost hitro popusti. Potrebna je bila le še krajša prečnica v desno in že sva bila na grebenu Male Mojstrovke.

Grapa je bila prekratka, vreme pa predobro, da bi že kar nehala. Za druge grape v Mojstrovki se nisva odločila, ker je bil sneg že preveč južen. Sva pa nadaljevala na Veliko Mojstrovko in naprej po grebenu do Zadnje Mojstrovke. Prečila sva lep in mestoma zelo nevaren greben, ker so bile snežne opasti zelo široke. Obema se je enkrat sneg globoko predrl (na srečo stran od opasti). Skozi metrsko luknjo v snegu pa je zapihal mrzel severni veter s Tamarja. Skala pod snegom je topla in topi sneg nad sabo. Nastali so pravcati sistemi skritih predorov pod snegom, na katerih nikoli ne veš kdaj se ti vdre.

Super grapa je za nama!

Prisojnik

Našla sva tudi čudovit skok na vrh Velike Mojstrovke

Sestopila sva po smeri letne poti (čez Vratca) nazaj na Vršič. Na današnji poti sva srečala precej ljudi. Zanimivo pa je to da so prevladovali tujci (predvsem Hrvati in Italijani). Za konec pa še zahvala vremenu za popolne razglede in pa novo (temnejšo) polt. V celem dnevu nisem videl niti oblačka.

Na Zadnji Mojstrovki s Poncami in Planico v ozadju

Jalovec in Mangart

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič

2 comments

Komentarji so zaprti.