Za Lenuha so v zadnjem času po forumih in na internetu naredili takšno reklamo da smo moral še mi “pogledat” kako je. S seboj smo vzeli vrv, ker smo računali da bomo naleteli na kopne skoke. Od daleč, s Zelenice, res tako zgleda da bo sploh v spodnjem delu grape nekaj 10 metrov potreben dry-tooling.

Rdeča: Lenuhov grapa; modra: Sestopna grapa

Vstop v smer

Lenuhova grapa

V smer smo (s Šentanskega plazu) vstopili levo po vstopu od originala, ker je treba pri originalni varianti abzajlati (klin baje je) nazaj v grapo. V začetnem najstrmejšem skoku je bil sneg trd in leden. Višje po grapi pa se je sneg prediral. Kopnih odsekov pa sploh ni bilo. Od “blizu” je grapa precej manj strma ( max. 55 °, običajno manj kot 50 °) in bistveno bolj zasnežena, kot zgleda to od daleč. Zato ni bilo potrebe da bi se varovali. Uživali smo v pikariji v dobrih razmerah. Mogoče smo bili le malce razočarani, ker smo pričakovali nekoliko višjo težavnost. Od izstopa grape do vrha Begunjske Vrtače je treba prehoditi še krajši stranski greben.

Na vrhu Begunjske Vrtače

Sestopna grapa

Z vrha smo sestopili po široki Sestopni grapi nazaj na Šentanski plaz. Tako, kot je kratek ta opis, je bila kratka tudi ta tura. Zato smo se odpeljali še na Češnjico pri Podnartu, kjer je dry-tooling plezališče. Samo plezališče leži manj kot 5 minut hoje od parkirišča, a ga je kljub temu zelo težko najti, ker je skrito v gozdu. Tudi ne iščete poti, ki vas bo pripeljala pod steno, ker je ni! Smeri so navrtane v pretežno previsno konglomeratno steno.

Dry-tooling plezališče Češnjica

Še nikoli prej nisem drytoolal in moram priznati da mi je bilo všeč. Vendar me je že po nekaj smereh precej navilo, ker velik del teže pri tej vrsti plezanja nosijo roke.

Lep gorniški pozdrav,

Bojan Ambrožič