Pa je Bela Ljubljana res postala bela. Zaradi snega je promet in mestni utrip skorajda povsem zastal. Namesto valeče se pločevine, so ulice zasedli sankači in pa tak mir, da tujec ne bi verjel besedi, ki mu pravi, da se sprehaja po mestu. Dogodki se odvijajo za prestolnico nenavadno počasi in skorajda brezčasno. Rekel bi da danes ni greh trditi da Slovenija nima glavnega mesta, ampak glavno vas. Žal pa se bo že vse spremenilo jutri zjutraj, ko se bodo semkaj vrnili delavci, dijaki in študentje ter Ljubljani nazaj povrnili mestno mrzlico hitrega načina življenja. Še pred tem pa nekaj fotografij Ljubljane v počasni prestavi med snežnim metežem:

Prešernov trg

Prešernov spomenik

Tromostovje

Šuštarski most

Krakovski nasip

Sotočje Ljubljanice in Gradaščice

Krožišče na Opekarski cesti

Rotovž z Robbovim vodnjakom (kopijo)

Po mestu so zrasli snežaki – takšni …

… drugačni

Ljubljana je bila še pred mesecem dni dostopna le s podmornico (poplave)

Nekaj dni kasneje sem se zopet sprehodil po naši ti Veliki vasi in opazil da je osvetljena bolj kot velemesto. Z božično-novoletno razsvetlitvijo je za mesec dni postalo vse še za korak slabše. Drži da je tema osvetlitve vezana na vesolje, ampak astronomi zgolj zavijajo z očmi,  ker je uničeno to nekoč nedotaknjeno nebo. Danes pa žari v oranžno-rumenem žaru tisočev nezasenčenih svetilk do te mere da se s Prešernovega trga s težavo vidi le nekaj najsvetlejših zvezd. Sam sicer pravim naj osvetlitev v času praznikov zaradi vzdušja bo, vendar velja opomin naj se v preostalem delu leta spoštuje direktivo o omejevanju svetlobnega onesnaženja.

Lep fotografski pozdrav,

Bojan Ambrožič