7. Gorski tek na Grmado

Smo že po koncu tekaške sezone. Vendar kakšen dober trening, vseeno ne škodi. Tekem (sploh gorskih) pa žal v tem času primanjkuje. Pozitivna izjema je Gorski tek na Grmado, ki sem ga letos udeležil prvič.

Že pred štartom nekaj ni bilo v redu z mano – počutil sem se zaspano in utrujeno, čeprav nisem mogel najti pravega razloga za to. Štart tekme je vse presenetil, saj so ga organizatorji tekme izvedli 3 minute prej, kot je bilo načrtovano. Zato so ga mnogi tekači zamudili. Veseli me da so tekmovalci premogli toliko fair playa, da so odtekli nazaj navzdol do štartne črte in tekmo začeli od začetka.

Na polovici proge pri gostilni Mehačk

Prvih 500 m se proga vzepanja po asfaltni cesti. Že tu sem čisto odpovedal in nisem mogel slediti najboljšim (Alič, Lamovec, Kališnik), ker je bilo premalo strmo. Za tem pa proga zavije na strmo ozko gozdno pot. Nekaj časa sem sicer potreboval, da sem se spočil od mučenja na cesti. Potem pa sem pobral in ujel priključek do Gašperja Bregarja. Ničkoliko bojev sva midva letos že bila na tekmah. Tokrat je bilo mogoče še najbolj zanimivo. Od polovice proge pri kmetije Mehačk sva tekla sploh tesno skupaj. Mene je zmanjkovalo na ravninah in spustih, Bregarja pa v strmih klancih.

Ciljni del na vrhu Grmade (Foto: Metod Bregar)

Bil sem opozorjen, naj pričakujem nekaj krajših spustov na grebenu med Mali in (veliko) Grmado. Prvi spusti res niso bili nič posebnega. Sicer sem izgubil takoj sekundo ali dve, a sem v naslednjem klancu to z lahkoto nadoknadil. Proga je sicer zelo lepa, razgibana in predvsem strma. Le kdo bi si mislil da se da med temi položnimi kucli (največ višine Kranjske Gore) da najti tako zelo gorsko progo.

300 metrov pred ciljem sem bil še pred Bregarjem. Potem pa je nenadoma sledil dolg spust, kjer se je Gašper dejansko sprehodil mimo mene. Do cilja je sicer za tem sledil še krajši vzpon na vrh Grmade, a nekaj ni bilo v redu z glavo oz. mojo trmo da bi še enkrat napadel prav v samem finišu. Bil je zanimiv boj, kjer priznam zmago Gašperju, ki je konec koncev tudi sam ravnal zelo športno, ker je bil eden tistih, ki so zamudili štart. Sama zmaga tekme pa je šla Simonu Aliču pred Lamovcem in Kališnikom.

Baje je Grmada gora s katere se vidi največ cerkva v daljni okolici

Na vrhu Grmade je pihal mrzel veter in zato sem v strahu za svojim zdravjem takoj odbrzel nazaj v dolino. Očitno nisem bil dovolj hiter. Že pred štartom sem bil verejtno okužen s kakšnim virusom. Napor in pa slabo vreme na tekmi sta pa mi še dokončno sesula imunski sistem. Zbolel sem.

Območje Polhograjskega hribovja smo tudi geološko raziskovali. Večinoma ga sestavlja dolomit. To je zelo preperela in drobljiva kamnina, ki so jo kopali npr. kamnolomu Hrastnice. Sama Grmada in sosednji Tošč sta nastala z narivanjem spodnje triasnih in jurskih plasti na starejše karbonske in permske kamnine.