4. Tek Gorenjskega glasa

Tekaška sezona gre počasi h koncu. Pa tega prav tako kot konca poletja, tega nisem vesel! Z veseljem bi še nastopil na kakšni tekmi v gorskem teku. Vendar žal ni nobenih pametnih tekem več. Prejšnji vikend je bila zadnja taka – Tek na Vodiško planino. Zdelo se mi je da sem ravno spet prišel v formo in sezone je že kar konec. Če sem s svojimi nastopi v gorskem teku lahko zadovoljen (kjer sem napredoval), žal ne morem biti zadovoljen s s svojimi dosežki v ravninskem teku. Ravninskih tekmam sem se v letošnji sezoni precej izogibal. To pa me je stalo hitrosti na ravnini, ki sem jo izgubil.

Tekaški simbol (Foto: Rožle Bregar)

Tekmi Gorenjskega glas pa se nisem mogel izogniti, ker sem si želel dokončati Gorenjski pokal in mi je manjkalo ravno še ena dirka. Poleg tega pa je njena dolžina ustrezna za pripravo na Ljubljanski polmaraton.

Štart (Foto: Rožle Bregar)

Navkljub slabemu vremenu se nas je na štartu zbralo kar 163 tekačev. Že od samega štarta dalje sem bil v izgubljenem položaju. Enostavno nisem vajen teči tako hitro in sem moral popusti, saj sem kot veteran vseh dozdajšnjih izvedb tega tekel vedel, da je do cilja še predaleč, da bi bi bilo nespametno že kar na začetku pokuriti vse rezerve moči. Preveč pa vseeno nisem smel popusti, saj nisem smel več kot za nekaj točk zaostati za Stankom Janžekovičem, s katerim sva se na današnji tekmi udarila za tretje mesto skupno v Gorenjskem pokalu. Hitro mi je toliko pobegnil naprej, da nisem več mogel videti ali bo moja prednost iz prejšnjih tekem zadostovala. Upal sem le da se bo igra matematike (točk) meni izšla v prid. Noben matematični “problem” pa ni bil videti kdo bo zmagal Gorenjski pokal – Boštjan Hrovat. Z današnjo zmago je svojo prevlado le še potrdil.

Rok Puhar in Tomaž Kalan sta se na današnji tekmi še posebej izkazala (Foto: Gregor Bizjak in Rožle Bregar)

Prav daleč za njim pa ni zaostal mladinec Rok Puhar, ki ga lahko štejemo za letošnji tekaški čudež, saj je kar na lepem eksplodiral in začel dosegati izjemne rezultate. Še lani je na tej tekmi v cilj pritekel povsem v ozadju, štiri minute za mano. Danes pa mu je osebni rekord na tej progi uspelo popraviti za neverjetnih 7 minut in zaseči drugo mesto na tekmi. Tretji pa je bil Gregor Kustec, tudi povsem novo ime. Na tem teku in na sploh v Gorenjskem pokalu pa obstaja še en velik zgled po imenu Tomaž Kalan! Zanimivo pri njem je dejstvo da pri svojih ne več rosnih 52 letih dosega svoje najboljše rezultate v življenju. In ti rezultati so več kot odlični – dobrih 11 km pod 40 minutami je noro dober dosežek. On je živ dokaz da za šport res nikoli ni prepozno.

Kdaj bo konec ravnine? (Foto: Vilko Božič)

Sam sem bil v cilju s podobnim časom kot lani, šele osmi. Vendar je to zadostovalo da sem se prebil na absolutno tretje mesto v Gorenjskem pokalu. Res je tako in sprijazniti se je treba s tem, da ni moč pričakovati čudeža na ravnini, po tem ko sem celo sezono tekel skorajda izključno le v breg. To sta dva popolnoma različna športa.

Najboljši posamezniki (Boštjan Hrovat, Marko Pintar in Bojan Ambrožič) in posameznice ( Valerija Mrak, Erika Melihen in Petra Race) v Gorenjskem pokalu v letošnji sezoni (Foto: Rožle Bregar)

Navadno po koncu tekme med nami tekači vlada veselo vzdušje. Tokrat pa ga je skalila tragična vest o smrti našega ultra kolesarskega šampiona Jureta Robiča. Prav gotovo se ga bomo vsi zapolnili po njegovih številnih zmagah na najtežjih dirkah na svetu. Še bolj pa o njegovi neprekosljivi volji volji, ki ga je gnala naprej skozi ektremne preiskušnje. Ta volja naj bo zgled vsem nam kako je treba včasih v življenju tudi malce potrpeti!

REZULTATI DANAŠNJE TEKME: http://www.timing.sdpoljane.si/gp2010/tek_gorenjski_glas_2010_odrasli.htm