Ferata v Železni Kapli -Türkenkopf Klettersteig na Božičev vrh (Boschitzberg)

V Sloveniji imamo zelo malo težkih zavarovanih poti. Takoj za mejo pa jih je kar nekaj (npr. Via Italiana in Via della Vita v Italiji ter ferati na Cjajnik in Košutnikov turn v Avstriji). Poleg teh ferat pa so lani uredili še eno novo pri Železni Kapli z imenom Tuerkenkopf Klettersteig. Ime je dobila po razgeldni točki poimenovani po protiturški opazovalnici, katere razvaline stojijo na pečinah pod Božičevim vrhom. Začne se tik nad levim bregom potokom Bela, nekaj 100 m severno izven Železne Kaple. Ferata premaga 290 m višinske razlike in dosega visoko težavnost D/E.

Nad prvim delom ferate

Dostopa (hoje) do poti praktično ni, ker se pripeljemo povsem pod steno. Tik pred potjo je navpično navzgor napeljana še ena “ferata” iz vrvi. Povsem sem se prestrašil da je to današnja pot, ker je tako težka da se niti približno ne bi bil sposoben povzpeti po njej. Ni mi jasno kakšen je pravi namen teh vrvi, ampak mogoče bo tako izgledale nove izjemno težke ferate F / G težavnostne stopnje.

Razgled navpično navzdol je ves čas dober

Že takoj na začetku ferata postane zahtevna in navija roke. V prečnici v desno se vzpenja nad potokom Bela. Njena težavnost pa nič noče popuščati, ampak se stopnjuje. Sem že plezal po ferati take težavnosti, ampak je bilo tako zahtevnih le nekaj odsekov. Tu pa je celoten vzpon zelo zahteven in zahteva moč v rokah. Nobeno presenečanje ni zame, da so si tu že pomagali s plezalniki in z magnezijo. Po prvem delu sledi krajši predah skozi gozdiček, kjer sem si malce spočil roke.

Ne dolgo za tem pride najtežji del poti – dolga previsna prečnica. Na tem delu bi bilo potrebno biti ves čas “na rokah”. To pa je zelo naporno. Zato sem se znašel tako da sem si iz neskončne zanke ter HMS vponke izdelal popkovino s katero sem drsel po jeklenici. Na ta način sem si prihranil ogromno moči v rokah, ki so mi še kako prav prišle na koncu tega odseka. Tam gre jeklenica navpično čez previs in zato ni mogoče “goljufati” s popkovino. Edina rešitev bi bila mogoče le prusikov vozel.

V prečki visi v okostnjak v svarilo in opomin na (smrtne) nesreče, ki so se že zgodile na tej poti

Tu je konec najtežjega odseka ferate. Pot pa se nadaljuje še nekaj časa naprej navzgor v okvirih C težavnosti do razgledišča, kjer je izjemen razgled v dolino na Železno Kaplo. Sestop poteka po poti neznatne težavnosti A / B. No, to pa je le primerljivo z našimi hribi. Spotoma sva si še ogledala vhode v rudnike ter protiturško opazovalnico. Vzpon po ferati nama je vzel uro časa – torej kratko in pa sladko!

Na razgledišču Turkenkopf in na protiturški opazovalnici

Razgled

Na Jezerskem pa sva se ustavila še v kamnolomu lehnjaka. Lehnjak je biokemična sedimenta kamnina, ki nastane ko voda (reka) z vsebnostjo kalcijevega bikarbonata teče čez organske ostanke (liste, veje) in se na njih izloča ter jih s tem obda (inkrustrira). Organski ostanki za tem hitro odmrejo, v lehnjaku pa ostanejo njihove luknje oz. odtisi rastlinja. Našla sva celo večje luknje, ostanke celih dreves z odtisi lubja vred. Včasih pa lehnjak prekrije tudi skelet odmrle živali. Midva sva našla ogromno polžev. Našli pa so tudi že želvje oklepe. Lehnjak iz tega kamnoloma je mlajši od 10 000 let, kar je v geologiji zelo malo in zato ostanke preteklega življenja še ne moremo šteti za prave fosile.