Jurček za v Guinnessovo knjigo rekordov

Naslov mogoče ne drži povsem. Zagotovo pa je to jurček za v mojo osebno knjigo rekordov. Tako velike gobe res še nisem našel. Gobarska sreča je v tem času doletela kar nekaj ljudi. Poročila o sto in več najdenih jurčkih sploh niso več redka. Domnu je uspelo celo na enem samem mestu (greben Peči) najti 38 jurčkov.

Takole sem zagledal orjaškega jurčka

Danes popoldne sem se odpravil na rutinski gobarski sprehod v Ljubenski gozd. »Kakšen jurček pa morda “bo”,« sem si v mislih načrtoval svoj gobarski pohod. Že sem s ceste zavil na kolovoz v gozd. Dalje razmišljam da sem letos precej gob našel tik ob poteh, ker s(m)o gobarji nepozorni in si mislijo da gob tu ne more biti. Niti mi še ta misel ne šine do konca skozi možgane, ko že zagledam dva lepa jurčka nekaj centimetrov od roba makadama. “Je mogoče še kaj na drugi strani kolovoza?”

Le kdo ga ne bi bil vesel

Je, je … … in to veliko! Ogromen rjav klobuk utesnjen med vejevjem! Čigav? Strupeni vražji gobani se po klobuku komajda ločijo od jesenskih gobanov oz. tako cenjenih jurčkov. Sam ju ločim po betu. Prvi ima rdečkastega, jurček pa belega. Je, jurček, je! In za povrh, razen majhne luknjice v betu, popolnoma zdrav.

Še dobro da sem imel s seboj fotoaparat. Gobo sem slikal z vseh mogočih kotov in seveda sebe z njo. Namesto globlje v gozd, sem se odpravil naravnost nazaj domov. Nisem hotel tvegati da bi se mi jurček zaradi spleta kakšnih neljubih okoliščin zdrobil.

Meritve so pokazale da tehta neverjetnih 820 gramov. Premer klobuka meri 24 cm, vred z betom pa meri v dolžino (oz. v višino) 30 cm.

ddd

Ko smo jurčka razrezali, smo po snežno belem mesu, ugotovili, da je bil popolnoma zdrav. Mi ga je bilo kar škoda.

Kmalu potem sem bil že spet v gozdu. Po dobrih treh urah sem se vrnil z izplenom ca. tridesetih jurčkov. A, vsi skupaj so bili komajda dovolj veliki za tega orjaka.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _