Meteorit iz Avč v dolini Soče 1908-2008

Razstava o meteoritu z Avč v Kropi:

Danes, 5. septembra je bilo v kovaškem središču – Kropi – slovesno odprtje razstave o meteoritu, ki je leta 1908 padel v Avče. Meteorit  so med letom skozi atmosfero opazili tudi v Kropi bližnji Kamni Gorici.. “To jih je baje tako prestrašilo, da so še nekaj dni po tem dogodku postavljali straže”, je povedal evropski komisar za znanost in raziskave dr. Janez Potočnik. Sicer ponosen Kropar. Tokrat pa je imel čast odpreti razstavo, ki se nahaja v Kovaškem muzeju v Kropi. Vendar se Kropa ponaša še z enim velikim znanstvenikom – dr. Dušanom Petračem. Zaposlen je v Laboratoriju za rekreativni pogon v Pasadeni pri Nasi. Sodeloval je pri dveh misijah Space Shuttla in bil nagrajen za svojo raziskovanje pri fiziki nizkih temperatur.

cvbcv

Nagovor evropskega komisarja dr. Janeza Potočnika

Po uvodnih govorih smo bili deležni izčrpnega vodenja po razstavi. Seveda ni bilo moč videti originalnega primerka meteorita. Ta se nahaja v Naravoslovnem muzeju na Dunaju. Že zavarovanje tega primerka stane preveč, da bi si ga Slovenci lahko začasno izposodili. To priča o neverjetni vrednosti najdbe.

Lahko pa smo spoznali celotno zgodovina meteorita, izvedeli kako je krožil iz rok v roke in nazadnje pristal na Dunaju. Ter nenazadnje o tem kako smo Slovenci skoraj popolnoma pozabili in se nanj  vnovič začeli spominjati šele ob 100-letnici padca, 31. marca 2008. Takrat je v Avčah potekala posebna slovesnost, s še obsežnejšo razstavo.

dfsdfds

Raztavljeni eksponati in gradivo

AVŠKI METEORIT:

Padel je 31. marca 1908  ob devetih zjutraj  v bližini vasi Avče. Dva domačina sta slišala padec in opazila da se je zlomila jablana. Prestrašena od dogodka sta se vrnila šele popoldne. Ker je le 8 kilometrov do meje z Italijo, so sprva mislili, da je šlo za strel topovske granate. Mednarodni škandal ni bil daleč! Tudi sam meteorit spominja na šrapnel. Vendar je že 4 dni po padcu postalo jasno da gre za pravi meteorit. Analize so pokazale, da gre za redek železov meteorit. Le 5 % najdenih meteoritov je železovih. Meteorit so razrezali in s pomočjo neumanovih črt in dodatnih analiz zaznali še primesi niklja (5,5 %), paladija in celo zlata. Tehta 1230 gramov in je srpaste oblike ter meri 11 x 8,5 x 5 cm.

fdsfsdfsdf

Razstavljen veren odlitek originala

Meteoriti so ostanki, odkruški s časa nastanka osončja izpred 4,57 milijarde let. Na podlagi njihovega proučevanja lahko dobimo predstavo kakšno je bilo osončje prav ob svojem rojstvu. Posledično pa tudi njegovo skorajda 5 milijard let dolgo evolucijo, vse do danes. Zanje lahko uporabljamo tudi slovenski pojem »izpodnebniki«.

sdfdsf

Avški meteorit

Avški izpodnebnik je trenutno edini slovenski primerek svoje (astrogeološke) vrste. 25. julija 2007 ob poldne, je nad Slovenijo letel še en meteorit, a je Slovenijo verjetno povsem preletel in odložil večjo število manjših meteoritov tik za mejo s Hrvaško. Po enem letu iskanja jih še vedno niso našli. Tukaj pač ne gre za iskanje šivanke v kopici sena, ampak iskanju frnikole na travniku s površino 10 kvadratnih kilometrov.

fdsfsdf

Priložnostne znamke Matjaža Učakarja, ki je bil danes tudi na razstavi

Sicer pa vsako leto Zemlja na svoji poti okrog Sonca pobere okrog 200 tisoč ton materiala. Velika večina ga zgori v atmosferi. Nekaj pa jih na srečo to pot le preživi. Največji med njimi – Hoba West– leži v Namibiji še nepremaknjen. Sklepajo pa da tehta prek 60 ton. Med pomembnejše pa spada še Ameriški izpodnebnik Willamette.

sdffsdfsdf

Razstavo je predstavil arheolog prof. dr. Dragan Božič

One comment

Komentarji so zaprti.