Astronomija proti Astrologiji: kaj in zakaj?

Vse naslednje vrstice so izključno moj pogled na svet.

Gre za mojo hipotezo, ki pa seveda ni preverjena, ampak prav gotovo (upamSmeško) do neke mere drži.
Astronomija in astrologija sta na mojo veliko žalost dva pojma, ki sta v sodobni družbi pogosto mešana ali celo rabljena v sinonimnem razmerju.

Astronomija pomeni iz grščine dobesedno zakon o zvezdah. Gre za verjetno najstarejšo naravoslovno vedo. Najstarejša zapise opazovanj in risbe zvezdnih imamo že od starih Kitajcev (5000 let pr. n. št.). Nedvomno pa je astronomija obstajala že veliko prej. Astronomija se je razvila tako zgodaj, ker je bila pomembna za takratne človeške civilizacije. Že takrat si niso mogli denimo predstavljati življenje brez kolesarja. Ampak o arheoastronomiji kdaj drugič. Danes je astronomija temeljna znanstvena veda, ki se ne ukvarja samo z zvezdami, ampak z opazovanjem in proučevanjem Vesolja oz. s praktično vsem telesi in pojavi v njem. Zato se astronomija dotika praktično vsega. Tudi Zemlje – npr. astrogeologija, ki se ukvarja z iskanjem kraterjev, ki so nastali ob padcu meteoritov, kometov in asteroidov. Z lahkoto rečem da je astronomija znanost, ki zajema vse ostale znanosti. Pač iz Vesolja še ne znamo uiti. Edina veda, ki Vesolju poskuša uiti je kozmologija – veda o prostoru.

Astrologija pa je lažna veda. Ponavadi jo najdemo v stiku z religijami. Znanost – astronomija- razlaga pojave na podlagi opazovanj, ki potrjujejo hipoteze. Astrologija pa dela svoje napovedi o človeški prihodnosti na podlagi lažnih izračunov leg planetov. Velikokrat se zgodi celo to da astrologi napovedo da je nek planet v nekem ozvezdju, v resnici na nebu pa je popolnoma drugje. Dokaz da astrologi sploh ne vedo kaj govorijo.

Sploh pa so ozvezdja namišljene povezave zvezd, ki jih astronomi uporabljamo le zato, da se lažje orientiramo po nebu. Na isti način kot združujem hiše v nekem naselju v soseke in ulice, da je bolj pregledno in da pošta lažje pride do nas. Trenutno tako poznamo 88, od Mednarodne astronomske zveze, potrjenih ozvezdij. Le nekaj deset izmed njih je logičnih in takoj opaznih. Ostala pa se je treba  naučiti in bi njihove zvezde čisto vsak človek malo po svoje povezal. Dobil dem idejo! Med kakim svojim bodočim astronomskim predavanjem bom dal občinstvu zvezdne karte, ki ne bodo imele vrisanih navideznih črt med zvezdami. Me prav zanima kakšna nova ozvezdja bomo dobili. Čisto mogoče da še bolj logična od trenutno obstoječih. Še več. Nekatera so tako temna da večinoma sploh niso vidna s prostim očesom. Na nebu vlada res prava zmeda. Tistih 1200 zvezd, ki jih vidimo s prostim očesom ob jasni noči pa bi bilo vsekakor veliko težje s prostim očesom prepoznati, če ozvezdij sploh ne bi poznali. Pač človeški spomin tako deluje, da si najlažje zapomni podatke ( v tem priemru) če so urejene v neke čim bolj smiselne vzorce. V sodobni astronomiji pa so praktično nepotrebna, saj v teleskop prek računalnika pošljemo informacijo o lokacija objekta, ki ga želimo opazovati. Teleskop se bo sam pravilno usmeril in poznavanje neba niti ni potrebno!

Poleg tega pa če človek uporablja že zgolj le svojo zdravo pamet ugotovi da majhna oddaljena telesa – imenovana planeti nikakor na noben način ne morejo vplivati na človeka. Vplivajo le na nas astronome, ki smo bolj ali manj zasvojeni z njihovim opazovanjem, da smo potem dan po opazovanju "kome" od še ene neprespane noči.

Podal vam bom popolnoma resnično zgodbo iz mojega življenja:

"Ker sem se prijavil na vozniški izpit, sem potreboval zdravniški pregled, ki bi dokazal da sem sposoben voziti avto. Nekaj noči pred zdravniškim pregledom je bilo prelepih da bi se jim ljubitelj nočnega neba lahko uprl. Tudi po dnevi nisem varčeval z močmi, saj je bilo idealno vreme za športne aktivnosti. Ogromno sem pretekel in prekolesaril. Vsak dan pa sem bil samo še bolj uničen do prejšnje noči. Rabil bi vsaj dan spanca da bi se postavil spet na noge. Kljub temu nisem odnehal do dneva, ko sem se znašel na zdravniškem pregledu. Tam sem moral gledati skozi naprave, ki so merili vid in sposobnost koncentracije. Jaz pa sem bil tako zaspan, da sem si moral privzdigniti veke. Kar megli se mi pred očmi. Podočnjaki segajo do lic. Moj govor je zmeden in nerazumljiv. Le s težavo sem opravil teste. Kot nalašč sem moral izpolniti še vprašalnik o tem ali sem zasvojen s kako drogo, kako pogosto uživam alkohol ter če imam kako kronično bolezen. Po pravici sem povedal da nisem pil že več mesecev, užival drog pa sploh nikoli, zdrav pa sem kot riba. Sestra mi seveda ne verjame. Misli, da sem pijan, kot trot. Zdravnica pa mi potem v svoji ordinaciji veli naj hodim v ravni črti. Zmorem le kak korak, pa še ta z nagibom v napačno smer. Začne me spraševati kje sem bil kaj zadnje čase in kaj sem kaj počel. Povem da sem bil na astronomskih opazovanjih (opazoval Jupiter in Saturn še danes, le nekaj ur nazaj) ter da sem ogromno pretekel v zadnjem tednu.  Povem ji, da sem hiperutrujen. Vpraša me, če mislim da sem v takem stanju sposoben voziti motorno vozilo. Uspem diplomatsko odgovoriti: "Ja in ne". Sam pri sebi pa sem vedel, da ne bi upal sesti niti na navadno kolo. S tem sem jo prepričal da nisem več samo pijan, celo zadrogiran sem! Halo! Tako sem utrujen, da se niti ujeziti ne zmorem. Vendar imam aduta v svojem rokavu. Prostovoljno si dam pregledati svojo kri. Raziskave pokažejo da sem 100 % čist in popolnoma zdrav. Na to le dobim potrdilo o "uspešno" opravljenem zdravniškem pregledu. Sklenil sem, da nekaj dni ne grem v šolo da se spočijem. In res sem samo spal in spal. Še nikoli prej toliko. Po parih dneh sem premagal hiperutrujenost in se spet posvetil svojemu normalnim aktivnostim."

Tudi le za nas astronome so lahko planeti v neugodni legi. Pa ne glede na ozvezdje, ampak glede na višino nad horizontom. Višje kot kuliminirajo lažje, dllje časa in bolj natančno jih je mogoče opazovati. Letos prave sreče ni. Planeti bodo bolj blede sence sami sebe. Nič zato. Svet astronomov se ne bo sesul, saj je opazovanje planetov le majhen del (amaterske) astronomije. 

Pri Luni pa se ne boste vsi strinjali, da nima neposrednega vpliva na nas. Preveč je zakoreninjena v človeško mentaliteto, kot stvar, ki navadno povzroča težave. Večino vas ne bom prepričal, pa se niti ne menim za to. Ne morem se nasmejati neumnostim tipa: "Ob mlaju ali pa ščipu gobe hitreje rastejo". Glive se sploh ne hranijo s pomočjo fotosinteze. Pa tudi Luna (ima zelo majhen albedo) ob ščipu odbija premalo Sončeve svetlobe da bi jo rastline lahko le en sam samcat dan v mesecu uporabljale za fotosintezo.

Imam pa svojo teorijo zakaj vsi tožijo nad Luno. Po mojem mnenju gre za čisti psihološko-družbeni pojav. Vredno bi bilo tudi to preveriti. Gre pa takole.

Kovač Janez se je udaril s kladivom v prst, da so se mu izcedile kaplje krvi.  Skozi okno delavnice pa se smehlja polna Luna. Ni kriv njegov neroden udarec, ampak Luna, ki mu je ponagajala.

Hočem reči, da je veliko raje zvrniti krivdo na nekaj kar je "tam" permanentno, kot pa iskati krivdo v sebi. Ljudje radi krivdo prelagamo na drugega. Še najlažje pa na Luno, ki edina ne zmeri.

Spet smo pri Luni na udaru astronomi. Na splošno astronomi ne maramo ščipa, ker je takrat presvetlo za opazovanje temnih galaksij, meglic ter meteorskih rojev. Lahko bi rekli da je naravno svetlobno onesnaževalec. Pa tudi Luna je takrat ponavadi najmanj zanimiva, ker Sončna svetloba skorajda pravokotno vpada na njo ni dolgih senc gor in kraterjev na njej. Ravno igra senc na Luni pa ji daje čar pri opazovanju. Izjema ob ščipu pa so Lunini mrki, ki pa so eden zanimivejših pojavov. Naslednji bo že 16. avgusta. O tem prav gotovo še poročam.

Začel sem že da je astrologija tesno povezana z religijo. Prešli smo na naslednjo mojo teorijo: – teorijo smrti. Ta govori o temeljnem človeškem strahu. Ni težko ugotoviti, da je to strah pred smrtjo – strokovno imenovana thanatophobijo. Religije in astrologije po vsem svetu so si na videz zelo različne. Ampak imajo vse skupno točko. To je da vse iščejo odgovor na vprašanje, ki vse najbolj skrbi – o smrti. Vsaka religija je našla svojo rešitev. Vse pa zagotavljajo da bo po smrti lepše.

Nekaj primerov:

Stari Egipčani: posmrtno življenje
Krščanstvo: nebesa (kraj kjer bo lepše kot sedaj)
Hinduizem, budizem: reinkarnacija

Hujše pa je to, da Krščanstvo grozi s trpljenjem v nekem slabšem svetu – peklu, če ljudje v svojem življenju ne bodo poslovali po načelih cerkve. Na srečo je večina ljudi že toliko izobraženih da to ne vžge več – cerkev se bo prisiljena spomniti česa bolj izvirnega, če želi še naprej držati ljudi v svojih škripcih. Ni pa povsod tako. V Indiji so nedavno zažgali nekaj žensk vred z njihovo stanovanjsko sosesko češ da so čarovnice.

Z astrologijo pa ni nič boljše. Povpraševanje po njej je ogromno. Ravno zato, ker želimo vedeti kaj nas čaka potem, ko bomo zadnjič vdihnili zrak. Ko možgani odmrejo ni več zavesti in brez nje je enako, kot med operacijo ali komo, ko se ne zavedaš popolnoma nič. Nič me ne bi motilo če bi astrologi na nek način ljudem dajali nekakšno obliko psihološke pomoči. Ampak, ne! Oni služijo s smrtjo. Priznajte da prav vsi, ki ste že odšli k astrologu, da ste pri njem pričakovali pozitiven odgovor. In on vam ga je načeloma dal, ker je za to plačan. Pozna to skrivnost. Verjetno mu boste dali raje kak Evro več, če bo napovedal lepo prihodnost. Popolnoma enako ste vi ali vaš ljubi zbolel in greste k zdravniku. Nikoli ne pričakujete slabega izvida, čeprav veste da vse kaže nanj. Upate dokler doktor zadnjič ne skomigne z rameni.

V primeru da je vse v redu pa se vam skotali kamen s prsi. To je zasvajajoč občutek s katerim astrologi in religija služijo vsak na svoj način. Torej se zavejte prosim samo ene stvari preden greste naslednjič v cerkev ali k astrologu: "Plačujete zato da vam bodo povedali laž," ki vas bo potolažila. Ampak ta tolažba ne pomaga. Vi umirate še naprej in boste dotlej sami ne boste resnično ukrepali.

Rad pa bi enkrat sam obiskal astrologa in se malo pozabaval. Čisto iz moje radovednosti me zanima kako ta stvar zgleda. Poprosil bi samo za eno uslugo. Rad bi da mi izpolni en sam loto listek, ki bo zadel sedmico. Vem da sem rahlo zloben, ampak tak pač sem.


Lep pishološko-astronomski pozdrav


Bojan Ambrožič 



Članek je precej dolg. Zato se zahvaljujem tistim, ki ste ga prebrali do konca. Če se z njim kakorkoli (ne)strinjati brez sramu in slabe vesti oddajte svoje mnenje. V teh dneh praznujem eno obletnico svojega rednega blogiranja. Moje mišljenje tako za vedno zabetoniram na svetovni splet. Užitek mi je to početi. Obiskali ste me do sedaj kar 13 000 krat z kar 47 držav. Vseeno je to kar malo, da bi se mi splačalo res pisat. Ker pa to počnem iz veselja se s statistiko niti en obremenjujem  Zgolj v zadovoljstvo mi je, če je kdo tukaj kaj zanimivega prebral in izvedel.

1 comments

  • Bojan, pozdravljen!

    Zapisal si, da so vse sledeče vrstice izključno tvoj pogled. Če ti je kaj v tolažbo – večino tega, kar si zapisal, je tudi moj pogled na svet. Pravzaprav me preseneča tvoja skromnost in zadržanost. Kar si zapisal o astronomiji in astrologiji je v resnici pogled vseh kolikor toliko resnih znanstvenikov, pa tudi vseh tistih, ki bolj kot na modne ezoterične nebuloze stavijo na zdravo pamet. Ezoteriki in duhovnjaki vseh sort, to je tisti, ki najbolj smelo oznanjajo ideje o neki drugi – pravi realnosti, svojih bedastoč ne oznanjajo kot izključno svoj pogled na svet. Nasprotno. Njihove ideje največkrat tržijo pod blagovno znamko “Resnica”, pisano z veliko začetnico. Več kot je v nekem članku Resnice, Boga, Razsvetljenja, ipd., bolj zanesljivo ga lahko uvrstimo v kategorijo vraževerja in praznoverja. Je pa astrologija danes ljudem (še posebej ženskam) tako zelo zlezla pod kožo, da smatrajo tistega, ki ne verjame v astrološke konstrukte in jih kategorično zavrača, za duhovnega pohabljenca brez domišljije in intuicije.

    Zdi se, da ljudem narava sama po sebi ni dovolj čudovita in čudežna brez nebeškega hokus-pokusa.

    Všeč mi je

Submit a comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.