ZAKAJ LJUDJE HOČEMO BITI CENTER VESOLJA: Galaksija ima le dva spiralna kraka


Infrardeči vesoljski teleskop Spitzer (SST) je na podlagi 800 000 posnetkov, ki vsebujejo več kot 110
milijonov zvezd, da obstajata le naš Orionov krak in Ščitov-Kentavrov
krak, ni pa našel zgostitve zvezd na prej dveh domnevnih drugih krakih
– Kotomerovem in Strelčevem.

Nova umetniška predstavitev Galaksije: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/89/236084main_MilkyWay-full-annotated.jpg

To je Spitzerjeva  že druga sprememba pogleda na naš dom- Galaksijo. O prvi sem poročal, že pred 4 leti, na svojem bivšem blogu:

          Raziskave  infrardečega teleskopa Spitzer so potrdile
domnevo, da se čez galaktično jedro razpenja prečka. Le ta je
presenetila s svojo velikostjo, saj naj bi merila 27 000 svetlobnih let
(precej več, kot so do sedaj domnevali astronomi). Ker prah in oblaki
plina, ki se razpredajo skozi disk galaksije, ne vpijajo infrardeče
svetlobe, se je Spitzer lahko prebil do samega središča galaksije.
Astronomi so tako lahko raziskali 30 milijonov zvezd blizu galaktičnega
jedra in, tako dobili natančno predstavo notranjih predelov galaksije.
  Nova predstava Galaksije naj bi bila taka: V središču je
galaktično jedro s premerom okoli 10 000 svetlobnih let v katerem samem
središču se nahaja masivna črna luknja. Čezenj se razpenja 27 000
svetlobnih let dolga prečka. Potem se nahaja na razdalji okoli 16 000
svetlobnih let galaktični halo. Nanj pa se pripenjajo spiralni kraki.
Sonce pa naj bi ležalo blizu roba enega izmed spiralnih krakov, 26 000
svetlobnih let stran od jedra. Sama Galaksija pa naj bi v premeru
merila nekaj manj kot 100 000 svetlobnih le
t.

Sam se že slutil, da je ta model popolnoma napačen, ker take galaksije, kot smo jo takrat poznal res še nisem videl. Zakaj bi si potem ljudje želeli izjemen dom, kljub temu da ga nimamo? No s tem člankom bom poskušal to razložiti.

Človek še
vedno misli da je nekaj posebnega v vesolju. Najprej je bila posebna
(izjemna) Zemlja, potem smo ugotovili da je le ena izmed osmih frnikol,
ki "In vendar se vrti" okrog
Sonca. To da je Sonce kljub svojim bajnim razsežnosti le neka povprečna
zvezda, ki se ne more kosati z orjaki tipa Arktur, Antares, Betlegeza
itd,… in da je ena več deset milijard takih povprečnih zvezdic, nas je
spet krepko potolklo. Vendar človek je iznajdljivo bitje! Vedno najde izhod. Pišejo se prva leta stoletja dvajsetega in striček, po
imenu Hubble, odkrije, da ležimo v eni izmed milijard skupkov zvezd –
galaksij-, ki se za povrh vse hitreje oddaljujejo do nas. Pa smo spet
nekaj posebnega! Ležimo na nenavadni ogromni spiralni galaksiji. Tu pa
nastane tehnološki problem: -sedaj smo v svojem vesoljskem mestu, ki je
tako veliko in tako strahotno razsežno, da ne moremo uiti z njega in ga
pogledati od zgoraj, da bi narisali njegov načrt. Pa Hubbla zamenja
HST, in skoraj njega njegov bratranec Spitzer SST. Slednji ugotovi, da
spet povprečni smo. Čas je pokazal da več kot vemo, manj pomembni smo!

Torej kaj je sploh znanost in kako bi jo lahko definirali? V čem je torej drugačna v opisovanju točnosti narave od abstraktnih razlag raznih religij ter vedeževalcev? Jasno je, da se oboji motijo. Ampak ravno v tem kako se eni in drugi motijo jaz vidim bistveno razliko. Religija, pa naj si bo to katerakoli temelji na dogmatiki, ki se ne sme niti v detajlih spreminjati. Znanost pa išče svoje napake in jih razumsko utemeljuje. Zato je Katoliška cerkev še vedno v srednjem veku, znanost pa je v 21. stoletju. Jaz pravim: "Znanost se je motila, se moti in se bo motila! Do napredka pride le z razumskih utemeljevanjem napak."

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s