Spet sem pobegnil z megle: Vrtača s Starega Ljubleja po grebenski lovski poti čez Ljubeljščico in Zelenico

Končno smo se uspeli dobiti z Janezom in se namenili
odpraviti na Vrtačo. Začeli smo na "mejnem prehodu" Ljubelj in se
najprej odpravili na Stari Ljubelj. Tam pa je Janez pokazal lovsko pot, ki na
zemljevidu sploh ni narisana. Pri koči je zelo dobro nakazana, bila je tudi v
celoti zgažena. Vendar težav z orientacijo "ta prvi" verjetno ni
imel, saj pot poteka vsaj v začetku prek Ljubeljščice po samem mejnem grebenu
med Slovenijo (na jugu) in Avstrijo (na severu). Treba je le slediti malim
belim mejnim stebričkom. Prvič je greben postal zoprn na Ravni peči, katere se pot
varno izogne po Avstrijski strani. A, če bi bilo nujno, bi se jo dalo tudi
preplezati. Potem je nekaj časa greben v redu, se pa konstantno spušča iz spet
dviga. Potem pa se spet tu in tam izogne zoprnemu vršnemu grebenu. Po slabih
dveh urah pot pripelje na najbolj težak del. Neka plezalna dvojka je.
Zavarovana pa je z razmajanimi jeklenicami. Tega »malo bolj po konci postavljenega«
grebena je le nekaj 100 m, pa smo se zamudili kar 20 minut. Naprej je sicer še nekaj jeklenic in celo
klinov, a brez posebne težavnosti. Na sedlu pod goro na možeh se ob žičnici
(sidri) spustimo na Zelenico. Za ta zelo lep grebenski del smo do sem porabili
kar tri ure.
Potem stopimo na markirano pot, ki preči Vrtačo. Vendar se ne odpravimo po
markirani poti, ki vodi naokoli po zahodnem grebenu, a opazimo dober plaz po
katerem se povzpnemo direktno navpično. Popolno nasprotje prejšnji grebenski prečenji.
Sonce se upira v nas in nas prisil, da smo v kratkih rokavih. Navzdol v dolini
pa že dva tedna vlada megla in temperature, ki se gibljejo okoli pet stopinj
pod ničlo. Vsak korak tu pomeni veliko pridobitev na višini. Ocenjujem da sem
na nekaterih delih napredoval z vsaj 700 m/h. Sneg je precej južen in omogoča
dobro napredovanje. Prispemo na greben in se priključimo markirani poti in po
njej opravimo zadnji del poti do vrha. Zaradi nekaterih težjih prehodov zaradi
varnosti nadaljujemo s cepini. Na avstrijski vrh Vrtače prispemo po slabih 5
urah hoje. Na vrhu se niti ne zadržujemo predolgo zaradi dveh razlogov: ker smo
že pozni in ker ni niti udobnega prostora za vse tri. Sestopimo po isti poti. S
tem da je navzdol veliko bolj zabavna. Po južnem snegu smo se spuščali (tudi po riti) s
hitrostjo okrog 1000 metrov na uro. Pomikamo pa se nekoliko "levo" (vzhodno)
proti Zelenici. V pravkar zgrajeni koči na hitro skočimo na odličen čaj, ki se
nam vsem zelo prileže, saj hodimo že 6 ur. Potem pa opravimo le še spust nazaj
po cesti do Ljubelja. Snega na plazu ni dovolj, zato se tu še nihče ni imel
priložnost smučati. Obratujejo pa manjše vlečnice pri koči.

Lep gorniški pozdrav

Bojan Ambrožič

Submit a comment

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.